Agromet
Domov               UVHVVR             MKGP            O straneh           
 
ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
  MREŽA AGROMET. POSTAJ
  PROGNOSTIČNA OBVESTILA
AGROMETEOROLOŠKI PODATKI -
ARSO
  AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
OBVLADOVANJE TVEGANJ ZARADI
NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER
 ► NARAVNE NESREČE
 ► SUŠA/MOČA
 ► NAMAKANJE
  ► ŽLED (gozdarstvo)
KARTOGRAFSKI PRIKAZI
SPLETNE POVEZAVE
PROJEKTI IN PUBLIKACIJE
VARSTVO RASTLIN PRED BOLEZNIMI, ŠKODLJIVCI IN PLEVELI
PROGNOSTIČNI MODELI

V zadnjih dveh desetletjih se je prognoza usmerila v uporabo vseh razpoložljivih informacijskih tehnologij, ki so pripomogli k natančnejšim in v realnem času podanih napovedih in nasvetih o pojavu in širjenju škodljivih organizmov v kmetijstvu.

V programih integrirane proizvodnje je upravičenost ukrepanja z insekticidi, akaricidi in fungicidi določena na podlagi pragov gospodarske škode. Ti kriteriji so določeni za vsako posamezno kulturo posebej in se lahko upoštevajo kot navadna strokovna priporočila ali pa so obvezujoče narave (Butturini in Tiso, 2002).

Prognostični modeli za napoved bolezni in škodljivcev lahko na podlagi meritev osnovnih agrometeoroloških parametrov tako na regionalni kot na lokalni ravni z veliko natančnostjo napovejo možnost pojava določenega škodljivega organizma. Če meritvam abiotičnih parametrov na meteoroloških postajah dodamo še opazovanja bioloških parametrov (npr. lovilci spor, gojišča, ulovi, izleganja,…) lahko oblikujemo ustrezne ukrepe, ki jih posredujemo zainteresiranim uporabnikom (Bugiani in Govoni, 2002 ). Natančnost napovedi je seveda odvisna od kvalitete vhodnih podatkov modela in strokovne usposobljenosti napovedovalca.

Uporaba matematičnih prognostičnih modelov je bila do nedavnega dostopna redkim uporabnikom, kar pa se v zadnjem času spreminja zaradi vedno večjega dostopa do sodobnih informacijskih tehnologij. Danes lahko uporabniki izračunajo oceno napovedi v realnem času še posebej, če je sistem vezan neposredno na agrometeorološko postajo, kar precej olajša uporabo prognostičnih modelov na lokalni ravni (Bugiani in Govoni, 2002 ).

Model za napoved pojava bolezni je poenostavitev razmerij med patogenom, gostiteljsko rastlino in okoljem, ki povzročajo razvoj epidemije skozi čas in/ali prostor. Napoved pojava bolezni omogoča kmetijskim pridelovalcem, da se odzovejo v ustreznem času in na učinkovit način, s prilagajanjem kmetijske prakse; napoved nizkega tveganja vodi v zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar ima pozitivne okoljske in ekonomske učinke (Rossi s sod., 2010).

Najbolj razširjeni so tako imenovani fenološki prognostični modeli, ki simulirajo razvoj škodljivca tako, da na osnovi izmerjenih temperatur v okolju škodljivca predvidijo različne faze razvoja od jajčeca, ličinke, bube in do odraslega osebka (Butturini in Tiso, 2002).

Agrometeorološki portal Slovenije

© 2011 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse pravice pridržane.