Gliva prezimuje v okuženem odpadlem listju. V njem se preko zime oblikujejo spolna trosišča – psevdoteciji, v njih pa dvocelične askospore, ki povzročajo primarne okužbe (cca. 2 mio. v enem listu). Na pegah se oblikujejo hruškam podobni enocelični nespolni trosi (konidiji), ki med rastno dobo povzročajo sekundarne okužbe. Najbolj nevarno obdobje za pojav bolezni je spomladi, ko bruhajo askospore in so hkrati že mogoče okužbe s konidiji. Traja približno dva meseca (Maček, 1990, Franci Celar, http://www.fito-info.si).

Zaradi neenakomernega dozorevanja plodišč lahko traja bruhanje askospor daljše časovno obdobje. Po obilnem dežju (rosa in megla ne zadoščata) psevdoteciji izbruhajo askospore do 5 cm visoko. Nato jih sprejmejo blagi zračni tokovi in jih zanesejo v krošnje jablan, kjer se prilepijo na liste in plodiče. Askospore se lahko premikajo na razdaljo tudi od 500 do 1000 m, dospejo lahko torej iz sosednjih nasadov (Maček, 1990).

Viri

1. Riccardo Bugiani in Paola Govoni, 2002. Modelli previsionali nella difesa dalle avversità fungine e batteriche. Sistemi di previsione e avvertimento per una difesa efficace, N.5/2002. http://www.ildivulgatore.it/arretrati/2002/05-2002.html Servizio fitosanitario Regione Emilia-Romagna.
2. Mešl M., Miklavc J., Matis G., Zmrzlak M., Ferlež Rus A., 2005. Izkušnje z različnimi metodami spremljanja izbruhov askospor pri prognozi jablanovega škrlupa. Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin Zreče, 8-10. marec 2005
3. Maček Jože, 1990. Posebna fitopatologija, Patologija sadnega drevja in vinske trte. 2. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, 1990. 276 str., ilustr.

Za namen spremljanja pojava jablanovega škrlupa v sadovnjakih se izvajajo spremljanja gibanja askospor. Izbruhe askospor v naravi spremljamo z več metodami. Z metodo lovilcev spor in metodo z vazelinskimi stekelci spremljamo izbruhe askospor navadno od začetka aprila in vse do do druge polovice junija. Obe metodi sta v veliko pomoč za ugotavljanje možnih primarnih okužb z jablanovim škrlupom na podlagi Millsove tabele (Mešl in sod., 2005).

1. Lovilci spor

Spremljanje askospor z lovilcem askospor Mycotrap (slika 1) in z lovilcem spor Burkard (Slika 2). Z uporabo lovilca askospor je možno sklepati, tudi na razpoložljivi infekcijski potencial v naravi. Pri tej metodi se pod lovilec spor namesti odpadno prezimelo listje, okuženo z jablanovim škrlupom. V ohišju lovilca spor je na vrtečem se bobnu nameščen trak iz prozorne plastične folije. Trak namažemo z vazelinom. Skozi režo ventilator vsesava zrak v ohišje lovilca in če so v ozračju askospore, se le te prilepijo na folijo, nameščeno na bobnu. Boben naredi en obrat v sedmih dneh in takrat se folijo tudi enkrat zamenja. Takšno folijo nato razrežemo na krajše trakove in jo pregledamo pod mikroskopom pri 100× povečavi. Ko folijo namestimo na mikroskopsko objektno stekelce, dodamo še mlečno kislino, ki askospore obarva za lažje prepoznavanje. Po tej metodi lahko spremljamo izbruhe askospor na dve uri natančno, ker nam to omogoča raster na katerega je folija pritrjena (Mešl in sod., 2005).

2. Metoda spremljanja izbruhov askospor z vazelinskimi stekelci

Pri tej metodi mikroskopska objektna stekelca premažemo z vazelinom in jih s pomočjo posebnih nosilcev namestimo neposredno nad prezimelo listje. Po vsakem dežju stekelca pregledamo pod mikroskopom pri 100× povečavi in določimo askospore ter njihovo število. Pri tej metodi ugotovimo le kumulativen ulov askospor v časovnem obdobju (Mešl in sod., 2005).

1. Zgodovina

Ključni korak v razvoju racionalne uporabe fungicidov proti jablanovem škrlupu je naredil W. D. Mills leta 1944 s t.i. Mills-ovimi tabelami, ki določajo minimalne pogoje glede na temperaturo in omočenost listja za pojav okužbe in delujejo v povezavi zorenja askospor z vremenskimi razmerami. Na podlagi teh ugotovitev je prišlo do razvoja prvih simulacijskih modelov za napoved pojava jablanovega škrlupa. Prvi poskusi izdelave računalniških modelov segajo v leto 1970. Izdelani so bili v programskih jezikih, ki so sedaj že zastareli in niso podprti z metodami za preverjanje modelov, tako da danes samo predstavljajo zanimive vaje v modeliranju bioloških procesov (Rossi s sod., 2007). Razvoj druge generacije modelov je nastopil v letih 1980-1990. Ti modeli so bili zasnovani za delo na osebnih računalnikih ali pa so bili izključno vezani na meteorološko postajo. V posameznih primerih so informacije v strukturi modelov manjkale, dostopni so bili le opisi izhodnih rezultatov modelov (Rossi s sod., 2007). Modeli VENTEM (Santen & Butt, 1992, Velika Britanija), RIM-pro (Trapman, 1993, Nizozemska) predstavljajo pomemben napredek v modeliranju jablanovega škrlupa, vendar pa zaradi zaprte strukture ne omogočajo prilagajanja modelov na realne razmere (Rossi s sod., 2007). Služba za varstvo rastlin Slovenije je do leta 2015 uporabljala kot pomoč pri napovedi pojava primarnih okužb model ASCAB, ki je del aplikacije Advantage (ADCON). Model deluje le znotraj ministrstva in je dostopen prognostikom službe za varstvo rastlin. Zaradi vedno večjih potreb po informacijah

2. Millsove tabele

Millsove krivulje, objavljene leta 1944, so bile prvi poskus uporabe napovedi/prognoz kot pomoč pridelovalcem v določanju ustreznega časa aplikacije žveplovega prahu pri obvladovanju jablanovega škrlupa. Millsove tabele povezujejo število ur omočenosti listja in temperaturo med omočenostjo listja z verjetno okužbo z jablanovim škrlupom. Prvi nanos fungicida med prvim predvidenim dogodkom infekcije in ostale kasnejše aplikacije so izvedene v povezavi z rezidualnim delovanjem fitofarmacevtskih sredstev in ostalih predvidenih dogodkov okužbe. Millsove krivulje so bile skozi leta zaradi vedno večjega poznavanja bolezni večkrat modificirane, vendar pa je osnova ostala enaka: → Modifikacije Jones-a – Modificirane Mills-ove tabele (»Modified Mills Table«) → Modifikacije "MacHardy and Gadoury" → Revidirane Millsove tabele (»Revised Mills Table curves«) Revidirane tabele delujejo tako za primarne kot sekundarne okužbe. Oznake kot so: lahka, zmerna in močna okužba v predhodnih tabelah se tu ne uporabljajo več, ker na intenziteto okužbe vplivajo tudi drugi dejavniki: stopnja inokuluma, količina dovzetnega rastlinskega tkiva in sorta.

Vir:

V. Rossi, S. Giosuè and R. Bugiani, A-scab (Apple-scab), a simulation model for estimating risk of Venturia inaequalis primary infections. EPPO/OEPP Bulletin, Volume 37, Number 2, August 2007 , pp. 300-308(9)

Obrambne strategije pred jablanovim škrlupom so vedno izhajale iz ugotovitve zgodnjih stadijev izbruhov askospor, pri čemer je ključ za racionalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev vzdrževanje dobrega zdravstvenega stanja sadovnjaka. Pomembna je identifikacija začetka in konca faze tveganja za primarne okužbe in dinamike sprostitve spor znotraj tega časovnega obdobja (Bugiani in Govoni, 2002). Strategije nanosa fungicidov, so se od začetkov do danes precej spremenile, od nanosa fungicidov po koledarski metodi – ob določenih datumih (npr. ob godovih kakšnih svetnikov) do uporabe racionalnih urnikov na osnovi dejanskega tveganja za okužbo na podlagi pojava določenih fenofaz in spremljanja ekoloških dejavnikov (Maček, 1990, Rossi s sod., 2007).

Viri:

1. Riccardo Bugiani in Paola Govoni, 2002. Modelli previsionali nella difesa dalle avversità fungine e batteriche. Sistemi di previsione e avvertimento per una difesa efficace, N.5/2002. http://www.ildivulgatore.it/arretrati/2002/05-2002.html Servizio fitosanitario Regione Emilia-Romagna.
2. Mešl M., Miklavc J., Matis G., Zmrzlak M., Ferlež Rus A., 2005. Izkušnje z različnimi metodami spremljanja izbruhov askospor pri prognozi jablanovega škrlupa. Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin Zreče, 8-10. marec 2005
3. Maček Jože, 1990. Posebna fitopatologija, Patologija sadnega drevja in vinske trte. 2. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, 1990. 276 str., ilustr.
4. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev na dan 26.5.2013; http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm