Fenološki razvoj vinske trte

Na območju vinorodnega pod okoliša Šmarje – Virštanj in ožjega okoliša Slovenske Konjice je vinska trta v povprečju na opazovane lokacije in sorte v fenološki fazi mehčanja jagod BBCH 85 medtem, ko je sorta Laški rizling še v fenološki fazi barvanje jagod BBCH 83.

Peronospora in oidij vinske trte

V letošnjem letu v vinogradih ne opazimo večjih težav z obvladovanjem peronospore vinske trte. Uporaba fungicidov je zdaj smiselna samo še v vinogradih, kjer se je pojavila peronospora in pri poznih sortah. Za zaključna škropljenja aromatičnih sort (Rumeni muškat, Sauvignon) namesto bakrovih pripravkov uporabite fungicide, ki imajo čim krajšo karenčno dobo kot sta: Mildicut (4 L/ha) ali Quadris (1 L/ha). Uporaba bakrovih pripravkov lahko namreč pri aromatičnih sortah (kot navajajo nekateri novejši članki) pri zadnjih škropljenjih vpliva na razvoj arome.

Pri ostalih poznih sortah pa lahko za škropljenja proti peronospori uporabite tudi enega od bakrovih pripravkov s čim krajšo karenco kot so: Champion 50 WG (2 – 2,5 kg/ha), Champ formula 2 Flo (2 L/ha), Cuprablau Z 50 WP (2 kg/ha), Cuprablau Z ultra WP (1,8 kg/ha) ali Cuprablau Z 35 WP (1,8 kg/ha), Flowbrix Blau SC (2,5 L/ha), Cuproxat oziroma Kupro 190 SC (7,5 kg/ha), Biotip bakrov fungicid plus (7,5 kg/ha) ali Bordojska brozga Caffaro (6 – 8 kg/ha).

Za zatiranje oidija pri poznih sortah dodajte še enega od pripravkov na osnovi močljivega žvepla kot so: Cosan, Kumulus DF, Močljivo žveplo, Pepelin, Thiovit Jet, Vindex 80 WG, v odmerku 3-6 kg/ha ali Microthiol special, v odmerku 3-8 kg/ha. Ob pojavu okužbe lahko uporabite tudi Cosinus, Cosavet DF ali Močljivo žveplo Karsia DF v odmerku do 8 kg/ha Pri temperaturah nad 25 °C lahko pripravki na osnovi močljivega žvepla povzročajo fitotoksičnost. Zato v vročih dneh škropite izključno pozno zvečer ali zgodaj zjutraj.

Siva grozdna plesen (Botritis cinerea)

V fenološki fazi mehčanja jagod je čas za uporabo botriticidov. Pri izbiri pripravkov dosledno upoštevajte karenčno dobo. Škropljenje opravite v coni grozdja z botriticidi kot so: Teldor SC 500 (1 – 1,5 L/ha), Switch 62,5 WG (1 kg/ha), Rovral Aquaflo (1,5 L/ha), Prolectus (1,2 kg/ha), Mythos (2,5 L/ha), Cantus WG (1,2 kg/ha) ali Pyrus 400 SC (2 L/ha). Slednje tri pripravke lahko uporabite le enkrat letno. Prav tako lahko uporabite pripravek Botector (400g/ha), ki se lahko na istem zemljišču uporabi 3-4 krat v eni rastni dobi.

V primeru toče poškropite vinograde z enim od naštetih bakrovih pripravkov.

Preglednica: Karenčna doba

Plodova vinska mušica

V tem času, ko grozdje zori, v vinograde izobesite prehranske pasti za spremljanje pojava plodove vinske mušice. Prehranske past pripravimo tako, da v pollitrske plastenke ali druge posode v zgornji polovici navrtamo večje število luknjic premera 4-6 mm in v vsako nalijemo približno 1 dl jabolčnega kisa ali mešanico jabolčnega kisa in vina v razmerju 3:1. Kisu oz mešanici dodamo žlico sladkorja na 1 liter tekočine in nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode, ki zmanjšuje površinsko napetost vode in pospeši utapljanje muh. Posoda mora biti na vrhu zamašena. Vabo obesimo v senco v območje grozdov. Po tednu dni vsebino posode precedimo na gostem cedilu, ulovljene žuželke previdno splaknemo in jih prenesemo v plitvo posodo s čisto vodo, kjer ugotavljamo navzočnost plodove vinske mušice.

Odrasle vinske mušice so rjavo rumene barve, velikosti 2-3 mm z rdečimi očmi in so zelo podobne ostalim vinskim mušicam. Predvsem samice je zelo težko ločiti od ostalih vinskih mušic, samce pa boste prepoznali po značilni črni pegi na koncu kril.

Na prisotnost škodljivke bodite še posebej pozorni v primeru večjega gnitja in pojava kisle gnilobe.

Za strokovno pomoč pri prepoznavanju plodove vinske mušice in ukrepih ob morebitnem večjem pojavu škodljivca v vinogradih, se lahko obrnete na službo za varstvo rastlin na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Navodila za spremljanje in obvladovanje plodove vinske mušice in dodatne informacije s slikovnim gradivom so dostopna na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/drugi_skodljivi_organizmi/gospodarski_skodljvi_organizmi/drugi_novejsi_skodljivi_organizmi/plodova_vinska_musica/ in spletni strani Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: http://www.ihps.si/ .