Obvestilo dne, 06. 08. 2008

Pripravil: Silvo Žveplan

ZATIRANJE STRNIŠČNIH PLEVELOV

Silvo Žveplan, univ. dipl. inž. kmet.

Med poletne in strniščne plevele uvrščamo tako imenovane toploljubne ali termofilne plevelne vrste. Razvijati se začnejo v začetku poletja. Med poletne in strniščne plevele prištevamo: zeleni in varljivi muhvič, krvavo rdečo srakonjo, rogovilček, več vrst bodičev, deljenolistni mrkač, navadni oslez, navadni tolščak, goli ščir, pasje zelišče, divji sirek, mnogosemensko metliko, breskovolistno dresen, navadni kristavec, divje proso, navadno škrbinko, divji ščir in prstasti pesjak. Nekateri od njih zaključijo svoj razvoj v nekaj tednih. Imenujemo jih strniščni pleveli, ker se v večjem obsegu razvijejo na strnišču, ko preneha zasenčenje od žit. Razvijejo se tako enoletni semenski pleveli, kot večletni koreninski pleveli. Obdelovanje ali škropljenje strnišč z neselektivnimi herbicidi veliko prispeva k zmanjševanju plevelnih populacij. Ta ukrep je nujno potreben pri močnejšem pojavu večletnih plevelov, posebej slaka, osata, gabeza, ščavja, pirnice, divjega sirka in trstike. Upravičenost uporabe neselektivnih herbicidov je, če omenjeni pleveli zavzemajo več kot 20 % populacije vseh strniščnih plevelov in nameravamo v naslednjem letu na teh površinah pridelovati vrtnine ali krompir, kajti v teh kulturah je zelo težko s herbicidi uspešno zatirati večletne širokolistne plevele.

Za uspešno zatiranje večletnih plevelov po strnišču, je te po žetvi potrebno pustiti, da razvijejo dovolj listne površine, potrebne za dobro delovanje herbicidov. Z neselektivnimi herbicidi na strniščih moramo škropiti najkasneje v dveh mesecih od žetve. Odmerki so odvisni od plevelov, kateri prevladujejo na njivi in se gibljejo od 1,5 do 10 L/ha. Od širokolistnih plevelov so bolj težavni za zatiranje slak in robida, od ozkolistnih pa trstika in šaš. Večletne plevele lahko zatiramo na strnišču s katerega smo predhodno odpeljali slamo. Za dobro delovanje neselektivnih herbicidov na osnovi glifosata, kot so Boom efekt , Dominator ultra 360 SL , Roundap , Roundup energy , Roundup ultra in Touchdown system 4 je potrebno, da so pleveli visoki vsaj 10 do 20 cm. Slak škropimo v času, ko začne cveteti, ker v tem času razvije dovolj nadzemne listne mase, katera lahko vsrka dovolj herbicida za uničenje ogromne podzemne mase korenin. Pri zatiranju slaka je potrebno uporabiti višje odmerke prej naštetih pripravkov, tudi do 10 L/ha. Z dodatkom močila Pinovit K v 0,5 % koncentraciji, lahko odmerke Boom efekta znižamo za 15 %. Robido na njivah najbolj uspešno zatremo, če za škropljenje uporabimo višje odmerke prej navedenih škropiv, škropljenje pa opravimo konec avgusta, oziroma prve dni v septembru, ko se rastlinski sokovi v glavnem vračajo nazaj v korenine, kjer se pred zimo kopičijo. Trstika in šaš nam povzročata večje težave na vlažnih in na novo melioriranih njivah. Ker imata voščeno prevleko, je pri njunem zatiranju obvezno potrebno dodati močilo, sicer nam uporabljen herbicid steče z listov. Za zatiranje divjega sirka in pirnice na strnišču je dovolj že 4 do 5 L/ha pripravka na osnovi glifosata in dodatek močila pri pripravkih, ki nimajo že vgrajenega močila. Močilo npr. Pinovit K uporabljamo v 0,5 % koncentraciji, kar pomeni pol L močila na 100 L vode. Ker navadno za zatiranje plevelov na strnišču uporabimo med 200 in 400 L vode/ha, je potrebno ob taki porabi vode dodati 1 do 2 L močila/ ha.

Pri enoletnih plevelih pazimo na to, da nam prej ne osemenijo. V tem letnem času se to zelo hitro zgodi, saj cvetijo že čisto male rastline bele metlike, kostrebe, muhviča, lobode, ščira, rogovilčka, navadne ambrozije in grinta, seme pa je kaljivo hitro po cvetenju. Zato moramo paziti, da se nam med čakanjem na primerno razvite večletne plevele, na njivah ne osemenijo enoletni pleveli.

Škropljenje s herbicidi na strnišču opravimo v suhem vremenu, takrat, ko ne pričakujemo padavin. Uspeh zatiranja večletnih plevelov je boljši, če je po škropljenju hladnejše obdobje, saj plevelne rastline dlje časa ostanejo zelene in sposobne z rastlinskimi sokovi prenesti herbicide v korenine. Če pri plevelni rastlini, zaradi višjih odmerkov herbicida in visokih temperatur prehitro odmre nadzemni del in zgornji sloj korenin, se premalo herbicida prenese do korenin v nižjih talnih slojih. Tako te korenine ne odmrejo in jih pri obdelavi zopet dvignemo na površje ter jih s kasnejšo obdelavo naprej razmnožujemo. Zato je hladnejše obdobje, brez močnejših padavin, bolj primerno za zatiranje večletnih plevelov. Tako pride do manjšega izhlapevanja in manjših izgub uporabljenega totalnega herbicida, kot v vročem vremenu. Po škropljenju s totalnimi herbicidi strnišča ne obdelujemo vsaj 3 tedne, kljub temu da nadzemni deli plevela že prej kažejo znake propadanja. Oranje, podrahljavanje, gnojenje z večjimi odmerki gnojevke, hlevskega gnoja ali morebitno apnenje opravimo po več kot treh tednih od uporabe herbicida. Zatiranje večletnih plevelov na strniščih je drag ukrep, vendar pri pridelovanju krompirja in vrtnin večkrat neizogiben. Pomembno je, da pri škropljenju s herbicidi ne ostanejo nepoškropljeni trakovi zaradi preširokih prehodov škropilnice. Sicer bodo v naslednjih letih prav pleveli s teh nepoškropljenih trakov izvor nadaljnje množitve plevelov in bomo ostanke teh z obdelavo v kratkem času zopet prenesli na celotno njivo.