Obvestilo dne, 19.maja. 2008

Pripravila: Alenka Ferlež Rus in Magda Rak Cizej

VARSTVO SADNEGA DREVJA

Jablanov škrlup in Jablanova pepelovka

Model za napoved škrlupa je na vseh opazovanih lokacijah po včerajšnjih (18. 5.) plohah in nevihtah javil izpolnjene pogoje za močno (Kasaze, Griže, Žalec, Frankolovo) ali srednjo (Slom, Črnova, Gabernik) okužbo. Tudi na lovilcu spor štejemo večje število spor. Toplo vreme (povprečne dnevne temperature nad 15 °C) že pri manjši količini padavin ustvarja ugodne pogoje za okužbe z jablanovim škrlupom. Glede na napoved nadaljevanja nestanovitnega vremena poskrbite za stalno pokritost listne mase s fungicidno oblogo in pazite na razmike med škropljenji.

V preteklem tednu ste v toplem in suhem vremenu v glavnem vsi opravili škropljenje s strobilurinskima pripravkoma Stroby WG (0,2 – 0,25 kg/ha) ali Zato 50 WG (0,15 kg/ha) in dodatkom kontaktnega fungicida. Zato svetujemo, da po padavinah opravite škropljenje z najučinkovitejšimi sistemično delujočimi sredstvi kot so: Score 250 EC (0,2 – 0,3 L/ha), Indar 5 EW (0,9 L/ha) ali Systhane 12-E (0,35 L/ha), ki jim dodate enega od kontaktnih fungicidov kot sta: Delan 700 WG (0,4 – 0,7 kg/ha) ali Merpana 80 WDG (1,5 – 2 kg/ha). Od kontaktnih fungicidov lahko še vedno uporabite pripravke iz skupine ditiokarbamatov (Dithane DG Neotic, Dithane M-45, Kor DG ali Polyram DF) vendar upoštevajte, da je število njihovih tretiranj omejeno na 4-krat v letu.

V primeru, da je od zadnjega škropljenje minilo že več kot šest dni in imate na listih pege škrlupa vam svetujemo, da kljub nestanovitnemu vremenu vmes opravite škropljenje z enim od kontaktnih fungicidov in potem, ko se bo vreme stabiliziralo opravite redno škropljenje s kombinacijo z enim od zgoraj naštetih fungicidov.

Tam, kjer imate težave z obvladovanjem pepelaste plesni dodajte enega od pripravkov na osnovi močljivega žvepla kot so: Cosan , Kalinosul 80 WG , Kumulus DF , Močljivo žveplo , Pepelin ali Thiovit jet , v odmerku 2,0 kg/ha. Proti pepelasti plesni je registriran tudi pripravek Topas 100 EC (0,25 L/ha).

Jabolčni zavijač

Prve metuljčke jabolčega zavijača smo na feromonskih vabah zabeležili 30. aprila. Število ulovov jabolčega zavijača na feromonske vabe je zelo različno glede na lokacijo (od 0 do 38 metuljčkov/vabo na 3 dni). V insektariju so ulovi jabolčnega zavijača še maloštevilni (1 do 2 metuljčka/dan), prvega metuljčka pa smo zabeležili 14. maja.

Vsota efektivnih temperatur pri pragu 10 °C zanaša na območju Celjske regija in Šaleške doline od 105 °C (Črnova); 112,9°C (Slom), 114,6 °C (Frankolovo); 120,8 °C (Braslovče); 124,5 °C Orla vas; 126 °C (Kasaze); 132,3 °C (Žalec); 132,5°C (Gabernik); do 140,5 °C (Griže).

Predvidevamo, da bo na območju Spodnje Savinjske in Šaleške doline ter Celjske kotline optimalni čas za prvo škropljenje proti prvemu rodu jabolčnega zavijača z insekticidi iz skupine zaviralcev razvoja žuželk (IRI) ali insekticidi MAC skupine med 1 in 7. junijem . Od insekticidov iz skupine zaviralcev razvoja žuželk lahko uporabite Match 050 EC (1 L/ha) ali Nomolt (0,75 L/ha); med insekticidi skupine MAC pa sta vam na voljo Mimic (0,9 do 1 L/ha) ali Runner (0,45 L/ha). Vsi našreti pripravki delujejo tudi proti breskovem zavijaču.

Na voljo vam je prav tako pripravek Steward – aktivna snov: indoksakarb (odmerek: 255 g/ha), ki ga lahko uporabite tam, kjer v preteklem letu niste imeli težav z obvladovanjem tega škodljivca in tudi v letošnjem letu ne beležite velikih ulovov na feromonskih vabah. Pripravek je registriran proti jabolčnem, breskovem zavijaču, zavijačem lupine sadja in breskovem molju.

Sadni listni duplinar

V insektariju še vedno lovimo veliko metuljčkov sadnega listnega duplinarja. V nasadih, kjer je v lanskem letu škodljivec povzročal veliko težav svetujemo, da v tem tednu opravite drugo škropljenje. Uporabite pripravke iz skupine IRI ali MAC: Runner , Match ali Nomolt ali pripravke iz skupine kloronikotinilov kot so: Mospilan , Confidor SL 200 , Kohinor SL 200 ali Calypso SC 480 .

Vejičasti kapar in krvava uš

V nasadih, kjer imate težave z obvladovanjem vejičastega kaparja preglejte nasade in v primeru izleženih ličink opravite škropljenje s pripravki na osnovi diazinona kot so: Basudin 600 EW , Diazol 50 EW ali Diazinon 20 . Z omenjenimi pripravki boste hkrati uspešno zatrli tudi krvavo uš. Poskrbite za dobro omočenost listne mase.

Hruševa bolšica

V tem času na poganjki hrušk najdemo predvsem odrasle stadije hruševe bolšice in odložena jajčeca. Spremljajte razvoj škodljivke in ob preseganju praga škodljivosti (več kot 15 % poganjkov naseljenih z nimfami prvega in drugega stadija) opravite škropljenje z enim od registriranih pripravkov: Match , Nomolt , Actara 25 WG , Vertimec 1,8 % EC , Mospilan , Confidor SL 200 ali Kohinor SL 200 .

Hrušev ožig

Čas za izvajanje rednih preventivnih pregledov na prisotnost bakterije Erwinie amylovora, povzročiteljice bakterijskega hruševega ožiga. Posebno pozornost pregledom namenite v nasadih, kjer je bila v lanskem letu bakterija prisotna. Prve simptome lahko opazite na poganjkih in mladih plodičih, ki venejo in se sušijo (pastirska palica), spremlja jih lahko tudi bakterijski izcedek, ki je na začetku mlečno rumene barve, nato postane oranžen. Poleg nasadov pregledujte tudi okolico, kjer se nahajajo okrasne in samonikle rastline, ki so gostiteljice hruševega ožiga (glog, panešplja, ognjeni trn, jerebika, šmarna hrušica…). Ob pojavu prvih znakov bolezni obvestite najbližjo fitosanitarno inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin na IHPS (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalec 03-71-21-600.

KOSTANJEVA ŠIŠKARICA – NEVARNA ŠKODLJIVKA PRAVEGA KOSTANJA

O kostanjevi šiškarici smo vas v prejšnjih letih že obveščali in sicer gre za karantenskega škodljivca, ki napada poleg pravega kostanja tudi japonski, kitajski in ameriški kostanj. Kostanjeva šiškarica je bila v Sloveniji prvič najdena leta 2005 in sicer v Biljah pri Novi Gorici, Renčah, Znojilah in Zg. Pohanci. Žarišča so bila uspešno sanirana. Vendar je bilo v lanskem letu na novo odkrito žarišče v nasadu kostanja v Sabotinu nad Novo Gorico, kjer se je škodljivec iz omenjenega nasada razširil tudi na bližnji gozd. V Slovenijo smo škodljivca najverjetneje zanesli z uvoženimi sadikami kostanja iz Italije. Kostanjeva šiškarica je zelo nevarna, saj lahko zmanjša pridelek kostanja za 50 do 70 %, v najslabšem primeru pa kostanjevi drevesi propadejo.

Kostanjeva šiškarica je osica, ki odlaga jajčeca na mlade poganjke kostanja, moška socvetja in ob glavnih listnih žilah. Izlegle ličinke delajo značilne okrogle ali jajčaste zadebelitve (šiške). Šiške so odziv kostanja na izločke ličink v brstih. Velikost šišk je od 0,5 do 4 cm; odvisno od števila ličink v šiški. Šiške so zelene, včasih malo rdečkaste barve. Ličinke se v šiški zabubijo in od sredine junija do avgusta iz njih izletijo odrasle samice.

V Evropi trenutno ni registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva za njeno zatiranje, saj je učinkovitost nekaterih premajhna glede na negativne vplive na okolje. Za znižanje oziroma obvladovanje njene populacije na sprejemljivi ravni je mogoče le z uporabo naravnih sovražnikov. Njeni naravni sovražniki pa so za enkrat dovolj učinkoviti le na Kitajskem, Japonskem in v Koreji. Iz omenjenih razlogov je potrebno pravočasno opaziti šiške in jih odstraniti še preden iz njih izletijo osice.

Tako vas pozivamo, da v tem času ( od konca maja in najkasneje v prvi polovici junija ) posvetiti več časa opazovanju kostanjev v kostanjevih nasadih, posameznih drevesih kostanjev (maronijev), še posebno tistih, ki so bila posajena po letu 2002. Opazujte kostanje tudi ob gozdnih robovih, da bi tako pravočasno opazili zadebelitve (šiške). Če najdete šiške na poganjkih kostanjev, morate to takoj sporočiti na Fitosanitarno upravo RS (tel.: 041-354-405) ali na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalec (03-71-21-600) ali na območno enoto fitosanitarne inšpekcije v Celje.