Fenološki razvoj vinske trte

Na območju vinorodnega pod okoliša Šmarje – Virštanj, Slovenskih Konjic in Spodnje Savinjske doline je vinska trta v povprečju na opazovane lokacije in sorte v fenološki fazi od začetka nabrekanja brsta BBCH 01 do konca nabrekanja brsta BBCH 03 (brsti nabrekli, vendar še ne zeleni). Na izpostavljenih toplejših legah sorte, ki so najhitrejše v razvoju, prehajajo v stadij volne BBCH 05 (jasno vidna rjava volna).

Trsna kodravost ali akarinoza in erinoza, črna pegavost vinske trte, GPVG virus, rdeča sadna pršica in gabrova pršica

Na posameznih lokacijah smo v lanskem, kakor tudi več zaporednih preteklih letih pogosteje zasledili močnejši pojav trsne kodravosti ali akarinoze. Pojav trsne kodravosti ali akarinozo povzroča pršica trsne kodravosti (Calepitrimerus vitis). Prav tako smo beležili pojav erinoze, ki jo povzroča trsna listna pršica šiškarica (Colomerus vitis).

Zato priporočamo, da v vinogradih, kjer ste imeli v preteklem letu težave z akarinozo ali erinozo za zmanjšanje populacije omenjenih pršic, uporabite pripravke na osnovi žvepla.

Optimalen čas škropljenja s pripravki na osnovi žvepla je v fenološki fazi od stadija volne do odpiranja brsta – konice zelenih poganjkov jasno vidne (BBCH 05-08).

Škropljenje je potrebno opraviti pri dovolj visoki temperaturi zraka, saj pripravki na osnovi žvepla učinkovito delujejo pri dnevni temperaturi zraka nad 15 °C. Prav tako je pomembno, da je vreme po škropljenju stabilno, po možnosti nekaj dni brez padavin. Zato svetujemo, da glede na vremensko napoved in fenološko fazo, škropljenje opravite potem, ko se bo otoplilo, kar pričakujemo v prihodnjem tednu.

Uporabite lahko naslednje pripravke: Cosan, Pepelin, Kumulus DF, Microthiol special, Microthiol disperss, Thiovit Jet, Vindex 80 WG ali Sulfar v najvišjem dovoljenem odmerku 8 kg/ha ali Vertipin v najvišjem dovoljenem odmerku 7,5 L/ha.

Pripravki na osnovi žvepla prav tako zmanjšujejo okužbe črne pegavosti vinske trte in posredno delujejo tudi na oidij vinske trte.

Škropljenje s pripravki na osnovi žvepla priporočamo opraviti tudi v vseh tistih vinogradih, kjer ste v preteklih letih zasledili pojav Grapevine Pinot gris virusa – GPGV virusa, saj je pršica šiškarica (Colomerus vitis) dokazana kot prenašalka tega virusa. Bolezenska znamenja so podobna napadu akarinoze in jih v našem vinorodnem okolišu opažamo predvsem na sortah Modri pinot, Sivi pinot ter Traminec.

Za zatiranje akarinoze in erinoze se lahko odločite tudi kasneje, v fenološki fazi D - E (BBCH 11-13) oziroma, ko so mladice dolge 2 do 5 cm. Škropljenje opravite s pripravkom Vertimec pro (1L/ha), ki vpliva tudi na zmanjševanje številčnosti populacije rdeče sadne pršice pršice (Panonycus ulmi) in gabrove pršice (Eotetranychus carpini). Za zmanjševanje populacije slednih dveh pršic lahko uporabite tudi pripravke Nissorun 10 WP.

V vinogradih, kjer ste v lanskem letu opazili povečan pojav rdeče sadne pršice ali gabrove pršice lahko, v fenološki fazi BBCH 03 (konec nabrekanja brsta: brsti nabrekli vendar še ne zeleni ), opravite škropljenje s pripravkom Red fox v odmerku 15 L/ha (v kolikor ga imate na zalogi, v letošnjem letu se ne trži). Pripravek se v odmerku 25-30 L/ha uporablja tudi za delno zmanjševanje okužb črne pegavosti vinske trte.

Občasni škodljivci vinske trte

V času odganjanja vinske trte obstaja možnost pojava škodljivih vrst gosenic sovk in zemljemerke, ki izjedajo napeta očesa in komaj odgnale mladice, kasneje pa se hranijo z listi.

Gosenice so najbolj aktivne v nočnem času. Zato v nočnem času (po 22:00 uri) redno pregledujte vinograde. Preglede usmerite predvsem v tiste sorte, ki prve odganjajo. Še posebej bodite pozorni v vinogradih, kjer ste v preteklih letih že utrpeli škodo. Ob pojavu prvih poškodb priporočamo na manjših površinah ročno odstranjevanje gosenic, ki se mora ob velikem pojavu gosenic izvajati vsak dan.