Posevki ozimnih žit so sedaj pretežno v fazi kolenčenja. Ječmeni imajo razvita dva ali tri kolenca (BBCH 32-33), pšenice in tritikale pa enega do dva (BBCH31-32). Zdravstveno stanje posevkov je trenutno zelo dobro, kar je posledica dolgotrajnega suhega vremena zgodaj spomladi, ki je onemogočalo razvoj povzročiteljev bolezni. V posevkih ne opažamo znamenj bolezni, ki jih običajno pričakujemo v tem času. V ječmenu bi to bila predvsem ječmenova mrežasta pegavost in ječmenov listni ožig, v pšenicah in tritikalah pa pšenična listna pegavost (septoria). Na vseh pregledanih lokacijah so najmlajši trije do štirje listi še povsem brez znamenj glivičnih bolezni, posamezne pege pšenične listne pegavosti smo opazili samo na najstarejših listih, ki že naravno odmirajo. Pri načrtovanju varstva je potrebno upoštevati, da zaradi hitrega priraščanja listov, učinkovitost škropljenja med kolenčenjem traja le približno 14 dni. Po tem času učinek fungicidov mine, na novo prirasli zgornji listi pa so izpostavljeni okužbam, če jih ponovno ne zavarujemo. Glede na povedano lahko rečemo, da se z rabo fungicidov v splošnem še ne mudi. Res pa je, da je nestanovitno vreme, ki smo ga imeli v zadnjem obdobju, bolj ugodno za razvoj bolezni. Zato priporočamo redno pregledovanje posevkov.

Med kolenčenjem je preventivna raba fungicidov smiselna pri najbolj intenzivni pridelavi ječmena, kjer nameravate v vsakem primeru izvesti dve škropljenji in če na spodnjih listih opažate znamenja katere od prej omenjenih bolezni na približno polovici rastlin. Pri manj intenzivni pridelavi, kjer boste škropili samo enkrat, pa je bolj smiselno počakati do obdobja tik pred klasenjem, ko bodo vidne že konice res. Takrat boste s fungicidom zatirali tudi ječmenovo ramularijsko pegavost, katere znamenja se pojavijo šele po klasenju ječmena.

V posevkih pšenice pa je raba fungicidov pred razvojem zastavičarja (BBCH 39) smiselna v primeru, če opažate znamenja pšenične listne pegavosti na četrtem najmlajšem listu na približno četrtini rastlin.