Toplo vreme spodbuja rast in razvoj ozimnih žit in plevelov. Žita so sedaj v fazi razraščanja, zgodaj posejani ječmeni začenjajo kolenčiti. Kjer zatiranje plevelov ni bilo izvedeno v jesenskem času so najpogostejši žitni pleveli, kot je škrlatnordeča mrtva kopriva, jetičniki, njivska vijolica in podobni sedaj v stadiju razvoja listov, enoletne trave kot je srakoperec imajo nekaj listov ali so v stadiju razraščanja.

Za spomladansko zatiranje plevelov v žitih so registrirani številni pripravki z različnimi načini delovanja in različnim časom uporabe. Pri izbiri sredstva je treba upoštevati vodilne plevelne vrste v posevku in poglavitne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za dobro delovanje izbranih herbicidov. Potrebno je upoštevati razvojni stadij plevelov in žit kakor tudi temperature. V času škropljenja naj bodo dnevne temperature vsaj nad 5 ^OC, nočne pa nad 0 ^OC. Zatiranje plevelov bo učinkovitejše, če se izvede prej, ko so pleveli še manjši. Nekatere herbicide je mogoče uporabiti tudi kasneje v rastni dobi, za korekcijsko škropljenje v primerih, če se v posevkih pojavijo problematični pleveli kot je npr. smolenec ali pa trajni pleveli kot sta slak in osat.

Kjer razmere omogočajo je zgodnje-spomladansko obdobje tudi pravi čas za prečesavanje posevkov z mehanskimi česali. To pride še posebej v poštev v posevkih, kjer je bil herbicid uporabljen že v jeseni. Poleg vpliva na zmanjšano rast plevelov je raba mehanskih česal koristna zaradi odstranjevanja odmrlih delov rastlin, zračenja vrhnje plasti tal, zadelave mineralnih gnojil ipd. Učinkovitost česanja je boljša, če se izvaja dovolj zgodaj, ko so žita in pleveli še majhni in ob pogoju, da so tla dovolj suha. To je tudi edini možen način zatiranja plevelov pri ekološki pridelavi žit.

Več informacij o zatiranju plevelov v žitih s seznamom registriranih herbicidov lahko najdete na spletni strani za Integrirano varstvo rastlin (https://www.ivr.si/).