Obvestilo, dne 1. 8. 2007

Pripravila:Magda Rak Cizej

KORUZNI HROŠČ

V Sloveniji smo koruznega hrošča prvič našli v letu 2003 v Pomurju in v Podravju v bližini meje z Madžarsko in Hrvaško ter na območju severne Primorske blizu slovensko-italijanske meje. Na Celjskem območju smo ga prvič našli lansko leto in sicer natančneje v Dramljah, v Drameljski dolini. V letošnjem letu pa smo do sedaj hrošča našli na vseh opazovanih lokacijah po Savinjski dolini, v Medlogu, Topolšici, Arnačah pri Velenju, Vitanju, Rogaški Slatini, Šmarjah, v Mestinju in celo na letališči v Slovenj Gradcu. Za širše območje Savinjske doline od začetka leta 2007 veljava odločba o zadrževalnem območju, za kar ste bili že obveščeni. Ponovno vas naj opozorimo na ukrepe, ki veljajo na zadrževalnem oz. napadenem območju, ki so sledeči:

a) dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo 1-krat v dveh letih, ali

b) troletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje le 2-krat v treh zaporednih letih, in sicer da je drugič posejana po izleganju ličink (t.i. strnišna setev koruze – datum setve napove opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin), ali

c) troletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje 2-krat v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem (škropljenje v avgustu). Dovoljena je tudi uporaba drugih ukrepov, ki dosežejo podoben raven obvladovanja tega organizma, zlasti pride v poštev setev z insekticidom tretiranega semena koruze v drugem zaporednem letu setve koruze.

Na napadenem območju veljajo enaki ukrepi kot na zadrževalnem območju z izjemo: koruza se lahko izjemoma prideluje tudi več kot dve leti zapored na istem zemljišču, če vsako leto avgusta uporabimo učinkovit insekticid proti odraslim koruznim hroščem. Ta izjema je dovoljena, če je s tako pridelavo pridelovalec vezan na lastno živinorejsko proizvodnjo in zaradi omejenih naravnih in gospodarskih dejavnikov drugače ne bi mogel pridelati dovolj krme za lastne potrebe.

Naj vas opozorimo, da vse navedeno ne velja za pridelovalce, ki ste vključeni v INTEGRIRANO PRIDELAVO POLJŠČIN, kjer veljajo od leta 2007 strožje zahteve in sicer, da lahko koruzo sejete na isto njivo 2-krat v treh letih, nikoli pa dvakrat zapored (torej koruzo za koruzo ne smete sejati, tudi če bi uporabili tretirano seme).

Več informacij lahko dobite na spletni strani: www.furs.si oz. pokličete na IHPS.