Agromet
Domov               UVHVVR             MKGP            O straneh           
 
ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
  MREŽA AGROMET. POSTAJ
  PROGNOSTIČNA OBVESTILA
AGROMETEOROLOŠKI PODATKI -
ARSO
  AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
OBVLADOVANJE TVEGANJ ZARADI
NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER
 ► NARAVNE NESREČE
 ► SUŠA/MOČA
 ► NAMAKANJE
  ► ŽLED (gozdarstvo)
KARTOGRAFSKI PRIKAZI
SPLETNE POVEZAVE
PROJEKTI IN PUBLIKACIJE
VARSTVO RASTLIN PRED BOLEZNIMI, ŠKODLJIVCI IN PLEVELI
OPIS BOLEZNI, RAZVOJNI KROG, POŠKODBE: Jablanov škrlup (Venturia inaequalis)

SINONIMI
Cladosporium dendriticum ; Endostigme inaequalis
(COOKE) SYDOW ; Fusicladium dendriticum (WALLR.) FUCKEL ; Fusicladium pomi (FR.) LIND ; Sphaerella inaequalis COOKE ; Spilocaea dendriticum (WALLR.) FUCKEL ; Spilocaea pomi FR. ex FR. ; Spilosticta inaequalis (COOKE) PETRAK;
TAKSONOMSKA RAVRSTITEV: Venturia; Venturiaceae; Dothideales; Ascomycota; Fungi;
TUJA IMENA: eng: Black spot: apple; Scab: apple fre: Tacon; Tavelure du pommier; Tavelure du sorbier ger: Lagerschorf: Apfel; Schorf: Apfel slv: jablanov fuzikladij; jablanov škrlup; jablanova krastavost spa: Moteado del manzano; Rona del manzano; Sarna del manzano
BAYERJEVA KODA: VENTIN

1. Opis

Jablanov škrlup je najnevarnejša bolezen sadnega drevja, na katero moramo biti pozorni tekom cele rastne dobe, predvsem pa v času primarnih okužb (vir: http://www.pinus-tki.si/sl/Bolezni_3/). Povzroča lahko občutne izgube zaradi zmanjšanja pridelkov in njihove kakovosti, v hujših primerih pa zaradi prezgodnjega odpadanja listja tudi slabše uspevanje drevja v naslednjih letih (Maček, 1990).

2. Gostiteljske rastline

Gliva okužuje rastlinske vrste iz rodu Malus, vendar pa so jo našli tudi na rodovih Pyrus, Crataegus, Cotoneaster, Pyracantha, Sorbus, Viburnum. Ugotovili so fiziološko specializacijo glive (Franci Celar, http://www.fito-info.si).

3. Bolezenska znamenja

Škrlup okužuje listje, plodove in zelene poganjke. Spomladi (konec aprila, začetek maja) se na obeh straneh listov pojavijo zeleno črne žametaste (nazobčane) okrogle pege z nazobčanim robom. Na spodnji strani so pege posebej izrazite. Pege so v začetku ločene, pozneje pa se širijo in združujejo. Povrhnjica pod pegami je uničena in se odloči od listnega tkiva. Močno okuženo listje hira in prezgodaj odpade. Če listje zaradi številnih peg ne more asimilirati ali celo odpade, se mladice ne morejo normalno razvijati, les ne dozori pa tudi cvetni nastavek za drugo leto je zmanjšan (Maček, 1990, Franci Celar, http://www.fito-info.si).

Plodove lahko škrlup okuži v vseh razvojnih stadijih, vendar razlikujemo zgodnji in pozni škrlup. Spomladi so na mladih plodičih pege velike (v začetku) komaj nekaj milimetrov, motno črne barve s srebrnkastim robom. Pozneje oplutenijo in postanejo sivo rjave barve. Ker je zaradi okužbe prizadeta povrhnjica, se zlasti mladi plodiči ne morejo enakomerno debeliti, postanejo iznakaženi, pogosto tudi razpokani. Ponavadi prezgodaj odpadejo ali pa zgnijejo zaradi okužbe z gnilobnimi glivami (Maček, 1990, Franci Celar, http://www.fito-info.si).

Pozni škrlup se pojavlja jeseni v obliki sivo črnih peg v okolici peclja in muhe. Te pege ostanejo ponavadi majhne, povrhnjica pod njimi ne poka. Poškodbe so zgolj površinske, vendar kvarijo videz plodov in trajnost v shrambi. Pozni škrlup količine pridelka bistveno ne zmanjšuje, se pa zmanjša kakovost plodov (Maček, 1990, Franci Celar, http://www.fito-info.si).

Okužbe plodičev z jablanovim škrlupom (levo), pege jablanovega škrlupa na listih (na sredini), močno okužen list (desno).

4. Razvojni krog

Gliva prezimuje v okuženem odpadlem listju. V njem se preko zime oblikujejo spolna trosišča – psevdoteciji, v njih pa dvocelične askospore, ki povzročajo primarne okužbe (cca. 2 mio. v enem listu). Na pegah se oblikujejo hruškam podobni enocelični nespolni trosi (konidiji), ki med rastno dobo povzročajo sekundarne okužbe. Najbolj nevarno obdobje za pojav bolezni je spomladi, ko bruhajo askospore in so hkrati že mogoče okužbe s konidiji. Traja približno dva meseca (Maček, 1990, Franci Celar, http://www.fito-info.si).

Vrečka trosov (askus) z 8 spolnimi trosi (askosporami)(levo), kalitev askospor (na sredini), askospore močnem izbruhu iz pseudotecija (spolnega trosišča)(desno).

Pseudotecij med izbruhom (mikroskopsko (x150?), levo), pseudotecij med izbruhom, po padavinah; stereomikroskopsko (x60)(na sredini), nespolni trosi (konidiji)(desno).

Zaradi neenakomernega dozorevanja plodišč lahko traja bruhanje askospor daljše časovno obdobje. Po obilnem dežju (rosa in megla ne zadoščata) psevdoteciji izbruhajo askospore do 5 cm visoko. Nato jih sprejmejo blagi zračni tokovi in jih zanesejo v krošnje jablan, kjer se prilepijo na liste in plodiče. Askospore se lahko premikajo na razdaljo tudi od 500 do 1000 m, dospejo lahko torej iz sosednjih nasadov (Maček, 1990).

VIRI

1. Riccardo Bugiani in Paola Govoni, 2002. Modelli previsionali nella difesa dalle avversità fungine e batteriche. Sistemi di previsione e avvertimento per una difesa efficace, N.5/2002. http://www.ildivulgatore.it/arretrati/2002/05-2002.html Servizio fitosanitario Regione Emilia-Romagna.
2. Mešl M., Miklavc J., Matis G., Zmrzlak M., Ferlež Rus A., 2005. Izkušnje z različnimi metodami spremljanja izbruhov askospor pri prognozi jablanovega škrlupa. Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin Zreče, 8-10. marec 2005
3. Maček Jože, 1990. Posebna fitopatologija, Patologija sadnega drevja in vinske trte. 2. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, 1990. 276 str., ilustr.

Agrometeorološki portal Slovenije

© 2011 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse pravice pridržane.