Podnebne spremembe so dejstvo. Vzroki zanje so med
drugimi človeška dejavnost (sežiganje in kurjenje fosilnih goriv,
krčenje gozda, širjenje živinoreje,..) in posledično izpusti
toplogrednih plinov (TGP) v ozračje, ki skupaj z naravno prisotnimi
plini povzročajo segrevanje ozračja.
Posledice globalnega
segrevanja, ki jih lahko opazimo v vseh geografskih področjih, se
kažejo kot: višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah
padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter povečanje
števila naravnih katastrof.
Ocenjuje se, da je prispevek
kmetijstva k izpustom TGP izven sheme trgovanja z
emisijami (http://www.arhiv.evropa.ukom.gov.si/si/energetika/evropski-sistem-trgovanja-z-emisijami/)
16,5%.
Možnosti za zmanjšanje emisij TGP v kmetijstvu pa so majhne.
I. Vir emisij TGP:
- Metan (CH4): reja
prežvekovalcev in ravnanje z gnojem in gnojevko
- Didušikov oksid
(N2O): upravljanje in tehnološke rešitve rabe mineralnih in živinskih
gnojil
- Ogljikov dioksid (CO2): fosilna goriva za pogon
mehanizacije, izgube organske mase pri neustrezni rabi in obdelavi tal,
emisije in odvzemi ogljika s shranjevanjem v rastlinah in tleh – LULUCF
SEKTOR
II. Usmeritve za zmanjševanje TGP
-
Povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne
oskrbne verige s hrano
- Spodbujanje načinov rabe in obdelave tal,
ki ne povečujejo emisij CO2 oz. zagotavljajo ohranitev ali povečanje
zaloga ogljika v tleh
- Spodbujanje učinkovite rabe energije v
kmetijstvu
- Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov
na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane
- Izboljšanje
učinkovitosti reje domačih živali
- Izboljšanje kroženja dušika in
povečanje simbiotske vezave dušika
Podnebno energetski
paket 2020:
V okviru podnebno-energetskega zakonodajnega
paketa 2020, ki je bil sprejet konec leta 2008, je Slovenija sprejela
pravno obvezujoče cilje za zmanjševanje emisij TGP do leta 2020. Cilj
Slovenije do leta 2020 je, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo
povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 oziroma da bodo leta 2020
manjše od vrednosti 12.117 kt CO2 ekv.
V skladu z Odločbo
406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o
prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da
do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5.6.2009, stran 136,
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32009D0406&from=SL),
se obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov nanašajo samo na
emisije sektorjev, ki niso vključeni v shemo trgovanja s pravicami do
emisije toplogrednih plinov.
Za izpolnjevanje obveznosti v
skladu z Odločbo 406/2009/ES je Vlada RS na svoji seji dne 17. 12. 2014
sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov do leta 2020:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/optgp2020.pdf.
Podnebno energetski paket 2030
Nov podnebno
energetski paket 2030 (2030 climate & energy framework) s cilj do leta
2030, je še v postopku pogajanja in bo predvidoma sprejet konec leta
2017, oziroma najkasneje do leta 2020, ko preneha veljati Kjotski
sporazum in v veljavo stopi Pariški sporazum. Podnebno energetski paket
2030 je sestavljen iz zakonodajnih predlogov, v okviru katerega je za
kmetijstvo pomembna Odločba o „porazdelitvi prizadevanj“, ki določa
zavezujoče nacionalne cilje za emisije v sektorjih, ki niso zajeti v EU
ETS:
Okvir do leta 2030 predlaga nove cilje in ukrepe, da bi
gospodarstvo in energetski sistem EU postala bolj konkurenčna,
zanesljiva in trajnostna. Vključuje cilje za zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov in večjo rabo obnovljivih virov energije ter
predlaga nov sistem upravljanja in kazalnike učinkovitosti.
Več
o okvirju podnebno energetske politike 2030 si lahko prebereta na:
http://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/2030-climate-and-energy-framework/
Pariški sporazum:
Na področju podnebnih
sprememb je Republika Slovenija v Parizu na podnebni konferenci ki je
potekala pod okriljem Združenih narodov 12. decembra 2015 podpisala
globalni podnebni sporazum. Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod
v dobo brez fosilnih goriv.
Gre za prvi univerzalni sporazum o
zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti
posledicam podnebnih sprememb. Cilj sporazuma je omejiti dvig globalne
temperature pod dve stopinji Celzija, in sicer naj bi bil cilj 1,5
stopinje.
Več o Pariškem sporazumu si lahko prebereta na
spletni povezavi:
http://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/timeline/.
V skladu z znanstvenimi poročili Medvladnega panela za podnebne
spremembe konvencije (IPCC,
http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/thematic_info_climate_change_ipcc.html
), ki je posvetovalni organ konvencije, navedeni dolgoročni cilj
zahteva globalno zmanjšanje emisij TGP za najmanj 60% do leta 2050 v
primerjavi z letom 2010 in praktično ničelne emisije do leta 2100. V
tem kontekstu bi morale razvite države skupno zmanjšati emisije TGP za
80-95% do leta 2050 v primerjavi z 1990.
Cilj Republike
Slovenije v kmetijstvu:
Trenuten cilj Republike Slovenije
je obvladovanje emisij TGP do največ 5% do leta 2020 glede na leto 2005
in do največ 6% do leta 2030 ob hkratnem povečanju samooskrbe s hrano
in ob ohranitvi površine kmetijske zemlje v uporabi, kar pomeni
spoštovanje Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva
in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO80
), ter izkoristiti možnosti, ki se nam ponujajo v okviru Programa
razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 s poudarkom na Kmetijsko
okoljskih plačilih (KOPOP).