Češnjeva muha

Na območju Celjske in Koroške regije, na rumenih lepljivih ploščah beležimo prve ulove češnjeve muhe. Prag škodljivosti je presežen, če ulovimo eno muho na dve postavljeni plošči od faze, ko češnje spreminjajo barvo iz zelene v rumeno. Zdaj čas za zatiranje češnjeve muhe v srednje poznih in poznih sortah češenj s pripravkoma kot sta Mospilan 20 SG (0,375 kg/ha) ali Spada 200 EC (2,5 L/ha).Karenca obeh pripravkov je 14 dni.

PRI UPORABI SREDSTEV NEVARNIH ZA ČEBELE IZVAJAJTE ŠKROPLJENJE IZKLJUČNO POZNO ZVEČER, PONOČI ALI ZGODAJ VZJUTRAJ, KO SO ČEBELE V PANJIH TER POSKRBITE, DA BO PODRAST POMULČENA!

Plodova vinska mušica

V Sloveniji se je v preteklem letu pojavila v večjem obsegu in povzročila precej škode na češnjah in breskvah na Primorskem, ena izmed bolj invazivnih škodljivih tujerodnih žuželk imenovana plodova vinska mušica (Drosophila suzukii). Plodova vinska mušica je škodljivec plodov številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso, to so predvsem jagodičevje (jagode, maline, robide, ribez, borovnice, bezeg), koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive in češplje) ter tudi grozdje, smokve in plodovi različnih samoniklih rastlin. Plodove napada v času zorenja do obiranja in lahko povzroči znatno škodo, zlasti v času deževnega vremena. Za razliko od drugih vrst vinskih mušic, plodova vinska mušica napada tudi povsem zdrave plodove.

Prisotnost plodove vinske mušice spremljamo s pomočjo prehranskih pasti. Na območju Celjske in Koroške regije v letošnjem letu do zdaj plodove vinske mušice v prehranskih pasteh še nismo zasledili.

Natančna navodila za spremljanje in obvladovanje so dostopna na naši spletni strani http://www.ihps.si//index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=18&Itemid=108 pod splošna obvestila in spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/drugi_skodljivi_organizmi/gospodarski_skodljvi_organizmi/drugi_novejsi_skodljivi_organizmi/plodova_vinska_musica/.