189. PRIPRAVA TAL ZA SETEV OZIMIN IN SORTIMENT ŽIT - 13.10.2006 11:30 - Poslano


PRIPRAVA TAL ZA SETEV OZIMIN

Ozimna žita lahko sejemo na isto njivo vsako tretje leto, za krompirjem, koruzo in travno deteljnimi mešanicami. Pri načrtovanju kolobarja na Goriškem pazimo na zahteve kolobarjenja na območju koruznega hrošča.

Priporočamo srednje globoko oranje do 25 cm oziroma toliko, da so rastlinski ostanki dobro zakriti. Izogibajmo se oranju na premokrih tleh. Orjemo vsaj 7 - 10 dni pred setvijo, da se zemlja do setve sesede. Če zaoravamo koruznico, je ostanke smiselno predhodno pomulčiti in politi z do 15 m 3 gnojevke ali dognojiti njivo z 150 kg KAN / ha. Tako se rastlinski ostanki prej razgradijo in žito po vzniku ne porumeni.

Pred setvijo po brazdah potrosimo mineralno gnojilo z malo dušika, kot nam določa analiza tal in gnojilni načrt. Za dober pridelek na srednje založenih tleh potrebuje ozimna pšenica 80 kg fosforja, 120 kg kalija ter 30 kg čistega dušika na hektar. Te potrebe zadostimo s 400 kg NPK gnojila na hektar v razmerju 7:20:30. Pred setvijo gnojilo zabranamo do globine 5–7cm. Pri gnojenju moramo upoštevati količino dodanih organskih gnojil in ustrezno zmanjšati količino mineralnih gnojil.

SORTIMENT ŽIT

Ozimna pšenica

V Sloveniji lahko sejemo seme vseh sort oziminih žit, ki so v EU registrirane in so vpisane na evropsko sortno listo. Na trgu je zato ponujenih veliko število krušnih in krmnih sort pšenice z različnimi lastnostmi, zato je zelo pomembno, da se pred nakupom pozanimate o primernosti sorte za vaš namen pridelovanja in vaše razmere (krušne in krmne pšenice).

Zelo pozne sorte niso primerne za lahka suši podvržena tla, prav tako pa sorte z visoko slamo niso primerne za vetrovne lege. Na težjih kislih tleh je za krmo bolje sejati tritikalo kot ječmen.

Prav je da sejete priporočeno količino semena za setev, saj se sorte glede tega zalo razlikujejo. Sejemo lahko od 170 kg/ha pa do 300 kg/ha semena pšenice, odvisno od absolutne mase, kalivosti in čistosti semena ter sposobnosti razraščanja posamezne sorte.

Sorte, ki jih omenjamo so izbrane na podlagi ugodnih večletnih rezultatov glede na višino in kakovost pridelka.

Ob letošnji žetvi so v poskusih v Vipavski dolini dale največji pridelek (čez 6t/ha) srednje pozne sorte SIDERAL, SOISSONS in JUSTUS. Vse pozne sorte so imele slabši pridelek, k čemur je največ pripomogla suša.

Po kvaliteti glede na vsebnost surovih beljakovin, hektolitersko težo in sedimentacijo pa so izstopale srednje pozna sorta SOISSONS in srednje zgodnji sorti ŽITARKA in INSENGRAIN.

Za Primorsko so najbolj primerne srednje zgodnje sorte, ki napolnijo zrnje pred običajnimi sušnejšimi razmerami koncem junija. Na območjih z močno burjo odsvetujemo setev visokih sort pšenice.

Ječmen

Med 14 sortami ječmena je kar nekaj novosti, ki po pridelku presegajo standardni sorti Gotic in Rex. Najvišje pridelke so v poprečju dajale sorte AKROPOLIS, BC FAVORIT, KK LORD, KK ZLATKO, ORNELLA, VIRGO in VALENCIA.

Naranejše so sorte KK LORD, KK ZLATKO, Gotic, in Rex, najpoznejše med omenjenimi sortami pa so Akropolis, BC Favorit in Valencia. Najvišjo slamo imata sorti Akropolis in Helga. Sorte BC Favorit, KK Lord in Helga so med njimi najbolj občutljivimi na poleganje.

Priporočena količina semena je pri večini sort okrog 190 kg/ha.

Tritikala

Primerna je za krmo živalim, uporabna pa je tudi za peko kruha v kombinaciji s pšenično moko. Sejemo jo lahko na slabša in kisla zemljišča. Na voljo so srednje pozni sorti KITARO in TICINO ter pozna sorta LAMBERTO. Vse sorte imajo visoko slamo. Količina semena na ha je od 190 do 220 kg/ha.

Na voljo so srednje pozne sorte z visoko slamo ELECT, KIER in WALET. Sejemo od 130 do 150 kg semena na hektar.

Pripravila: Anka Poženel


Datum objave obvestila: 13.10.2006 11:30
Obvestilo prognostičnega centra: Zahodna Slovenija/Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Objavil/a: ŽEŽLINA Ivan
Pripravil: Ivan Žežlina
Seznam registriranih FFS