62. Varstvo hmelja - 13.07.2012 11:42 - Zaključeno


Obvestilo z dne 9. julij 2012

Pripravili: Gregor Leskošek, Magda Rak Cizej, Sebastjan Radišek

 

 

Spremenjen škropilni program hmelja za leto 2012

Na komisiji za registracije FFS so 2. 7. 2012 odobrili vlogo za izredno dovoljenje uporabe fungicida Revus (a.s. mandipropamid) za zatiranje sekundarne okužbe hmeljeve peronospore v hmelju v letu 2012. O njegovi nadaljnji uporabi vas bomo natančno obvestili v naslednjih hmeljarskih informacijah.

 

Hmeljeva peronospora – prvo škropljenje v cvet

Trenutne vremenske razmere niso ugodne za razvoj hmeljeve peronospore, kar je razvidno iz ulova spor vendar so le-te prisotne na večini lokacij. Kljub temu, da prag ni presežen pa večina sort že cveti, zato je sedaj čas, da opravite prvo škropljenje v cvet. Cvetenje je razvojna faza hmelja, ki je najobčutljivejša za okužbe s to boleznijo, zato je pomembno, da s škropljenjem ne odlašate. Svetujemo vam da uporabite enega od bakrovih pripravkov v skladu s škropilnim programom na voljo pa imate tudi Delan 700 WG v odmerku 1,2 kg/ha in Ortivo, ki jo uporabite v odmerku 1,6 l/ha.

Opozarjamo vas, da je v letošnjem letu za zatiranje hmeljeve peronospore prepovedana uporaba pripravkov Folpan 80 WDG ter Ridomil Gold Combi Pepite!

Hmeljeva pepelovka

Bolezen se v naših razmerah običajno prične pojavljati v času polnega cvetenja in je nevarna predvsem v nasadih občutljivih sort kot so Magnum , Dana ter Celeia. V primeru ugodnih pogojev pa lahko povzroči škodo tudi na ostalih sortah. Vsem hmeljarjem, ki imate nasade občutljivih sort svetujemo, da pričnete s preventivno uporabo pripravkov na osnovi žvepla.

 

Hmeljeva listna uš

Vsi tisti hmeljarji, ki še niste uporabili sistemičnih insekticidov za zatiranje hmeljeve listne uši, vas opozarjamo, da to nemudoma storite. Namreč hmelj je v generativni fazi – v fazi cvetenja, ko je delovanje sistemičnih insekticidov slabše. Glede uporabe dovoljenih insekticidov za zatiranje uši poglejte v Hmeljarske informacije št. 7.

 

Hmeljeva pršica

Trenutno je prisotnost hmeljeve pršice v hmeljiščih zelo različna in sicer v nekaterih hmeljiščih jo ne najdemo, so pa hmeljišča, kjer je prisotna, vendar ne v velikem številu. Potrebno si je vzeti dovolj časa in natančno pregledati hmeljišča, saj je tako majhno populacijo včasih težko hitro opaziti. Kljub temu, da je populacija pršice mestoma majhna, je njen razvoj ob teh visokih temperaturah zraka zelo hiter. V hmeljiščih, kjer je pršica prisotna, uporabite enega od dovoljenih

akaricidov. Pazite na večkratno uporabo akaricidov in sicer smete Vertimec 1,8 % EC na isti površini uporabiti le 1-krat letno, Nissorun 10 WP pa 2-krat. Pri uporabi akaricidov pazite na varnostne pasove od meje brega 1. in 2. reda. Pred uporabo akaricidov zmulčite cvetočo podrast okrog hmeljišč. Akaricide ne uporabljati v vročem in sončnem delu dneva, še posebno to velja za Vertimec, ki je izredno fotolabilen.

 

Koruzna (prosena) vešča

V tem času se zaključuje let metuljev 1. generacije. V letošnjem letu smo na svetlobni vabi skupaj ulovili 90 metuljev koruzne vešče, kar je enako kot v istem obdobju v lanskem letu. Po pregledu poškodb v hmeljiščih, jih največ najdemo na širšem območju Žalca, kjer še vedno niso bili izvedeni fitosanitarni higienski ukrepi – pravočasno spravilo koruznice iz leta 2011. V trtah hmelja so gosenice trenutno največ v tretjem razvojnem stadiju (L3). Trenutno je ob visokih temperaturah in nizki relativni zračni vlagi umrljivost odloženih jajčec velika. V drugi polovici julija pričakujemo začetek 2. generacije in vas bomo o primernosti in potrebi po ukrepanju pravočasno obvestili.

 

 

Hmeljev bolhač – poletna generacija

Ob koncu prejšnjega tedna (5. 7.) smo na območju Savinjske doline našli prve hrošče hmeljevega bolhača, ki so trenutno prisotni na spodnjih panogah in mladih listih hmelja. Ob visokih temperaturah bo njegova populacija naraščala. Trenutno je za morebitno ukrepanje še prezgodaj. O ukrepanju boste pravočasno obveščeni.


Datum objave obvestila: 13.07.2012 11:42
Obvestilo prognostičnega centra: Celjska in Koroška regija/Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Objavil/a: LESKOŠEK Gregor
Pripravili: Gregor Leskošek, Magda Rak Cizej, Sebastjan Radišek
Seznam registriranih FFS