PRIPRAVA NA SKLADIŠČENJE ŽIT

Varstvo uskladiščenih pridelkov in boj s skladiščnimi škodljivci sta težavni in odgovorni opravili. Nikoli ne smemo pozabiti na skladiščne škodljivce in se zanašati na srečo. Priprave na skladiščenje žit in koruze se pričnejo že pred spravilom pridelka. Pridelke skladiščimo v čistih in suhih skladiščih. Pred samim skladiščenjem moramo odstraniti ostanke lanskega pridelka, ki bi lahko bili vir novih okužb. Za skladiščenje večjih količin žit pa je skladišča smiselno prej tudi razkužiti z ustreznimi insekticidi, da onemogočimo razvoj morebitnih preživelih škodljivcev v odprtinah in razpokah v stenah ali tleh.

Žito za skladiščenje mora biti suho, saj tako onemogočimo razvoj škodljivih organizmov. Najboljše se skladiščijo žita z vlago pod 13%. V primeru, da ste poželi zrnje z višjo vsebnostjo vlage, le-to posušimo na soncu. Za sušenje in hlajenje manjših količin žit uporabljamo postopek premetavanja, večje količine pa posušimo v mobilnih traktorskih sušilnicah, če smo bili primorani opraviti žetev pri višji vsebnosti vlage v zrnju. Zrnje kasneje večkrat prezračimo s premetavanjem.

Ne glede na namen porabe žita, je potrebno zagotoviti ustrezne, kontrolirane pogoje za njegovo skladiščenje. Po žetvi so žita izpostavljena napadu različnih škodljivcev, ki so poleg neustrezne vlage največji krivec za izgubo pridelka. V žitu med skladiščenjem potekajo biokemijski in mikrobiološki procesi ter dihanje. Vse te procese lahko v skladiščnih prostorih s kontroliranimi pogoji tudi uravnavamo. S tem žitu podaljšamo obstojnost in ohranimo kakovost pridelka. Optimalne razmere za skladiščenje žit s 13 do 14% vlago sta 70% relativna vlažnost zraka pri temperaturi 10° C.

V skladiščih lahko najdemo do 40 vrst različnih škodljivih organizmov med katere uvrščamo: žuželke, pršice, glodalce in glive. Škodljivci zrnje poškodujejo z grizenjem, sesanjem, ga onesnažijo z iztrebki ali svojimi telesnimi ostanki. Skladiščeno zrnje se lahko ob močnem napadu škodljivcev segreva, dvigne se vlaga v prostoru in tako so dani pogoji za uspešen razvoj plesni. Poškodbe škodljivcev pogosto povzročajo biokemijske spremembe v zrnati masi kot sta na primer povečana vsebnost dušika in prostih maščobnih kislin. Takšno zrnje ima neprijeten vonj, pri semenskem materialu pa se zmanjša kalivost. Zaradi vseh teh oblik škode pa so skladiščni škodljivci pomembni tudi z zdravstvenega vidika. Poleg samega onesnaženja zrnate mase z ostanki škodljivcev lahko zasledimo tudi prisotnost mikotoksinov, ki povzročajo različna obolenja in alergije, tako pri delavcih v skladiščih kot pri končnem potrošniku oziroma živini.

Prazna skladišča moramo redno čistiti in jih pripraviti za sprejem novega zrnja. Pri tem moramo odstraniti vse, tudi najmanjše ostanke starega zrnja, ki jih lahko zažgemo ali zakopljemo v zemljo. Vse površine v prostoru morajo biti čim bolj gladke. Nastale razpoke in luknje v tleh in na stenah moramo ustrezno sanirati.

Po temeljitem čiščenju prazne prostore razkužimo tudi kemično. Stene, strop in tla poškropimo z ustreznimi insekticidi, ki imajo dovoljenje za uporabo v te namene v RS.

Vsak pridelek pred skladiščenjem dobro in temeljito pregledamo in ugotovimo kakovost, zdravstveno stanje in vlažnost. Nikoli ne smemo mešati starih in novih pridelkov!

Uskladiščeno zrnje je potrebno redno pregledovati, da pravočasno odkrijemo morebitno prisotnost škodljivcev. Redne preglede je potrebno opravljati vsaj dvakrat na mesec do jeseni in vsaj enkrat na mesec pozimi.

Pri pregledu vzorce žit jemljemo z različnih mest, plasti in tako zmešamo povprečni vzorec. Za na primer odkrivanje hroščkov vzorec sejemo skozi sito s premerom odprtinic do 3 mm na bel papir. Za prisotnost jajčec in ličink uporabimo metodo inkubacije: vzorec žita damo v stekleno posodo, jo pokrijemo z gosto tkanino in inkubiramo pri temperaturi 25-27° C in pri 70% zračni vlagi. Potem poznamo še barvne metode z barvili in metodo flotacije.

Ne pozabimo, da skladiščni škodljivci potrebujejo za svoj razvoj sorazmerno visoko temperaturo in vlago. Vsako nižanje temperature pod 20° C lahko negativno vpliva na pojav in razmnoževanje skladiščnih škodljivcev. Zato je zelo koristno odpirati skladišča pozimi, in tudi v drugih letnih časih, kadar je hladno. Že po žetvi moramo poskrbeti za to, da bomo uskladiščili zrnje z vlago, nižjo od 13%, zaradi škodljivcev pa bi bilo še bolje vlago znižati pod 12%. Zaradi tega zračimo skladišča in kašče v času, ko je zunaj relativna zračna vlaga nizka.

Če ob pregledu zrnate mase v skladiščih ugotovimo prisotnost škodljivcev, se moramo nujno lotiti zatiranja. Kemični ukrepi so eden najpogostejših načinov zatiranja tako na polju kot v skladiščih. Fitofarmacevtska sredstva za to rabo morajo imeti dovoljenje za uporabo v republiki Sloveniji. Sredstva imajo lahko poleg učinka na škodljivi organizem tudi negativni vpliv na človeka in okolje, zato je nujno upoštevanje navodil za varno uporabo. Dezinsekcijo izvajamo kot preventivni ukrep v praznih skladiščih in kot kurativno z direktnim nanosom na zrnje in embalirane izdelke. Dezinsekcija je lahko le kot dopolnilni ukrep v skladiščni higieni nikakor pa je ne more nadomestiti.

Tretiranje skladišč in uskladiščenih pridelkov lahko izvajajo le za to posebej pooblaščena podjetja s strokovno usposobljenim kadrom (Zavod za zdravstveno varstvo, Eska d.o.o., DDD d.o.o. in drugi…)!

Z uporabo feromonskih vab spremljamo številčnost populacije v nekem prostoru in tako lahko pravočasno ukrepamo še pred prerazmnožitvijo škodljivca. Feromone uporabljamo za zatiranje moljev, muh, pa tudi ščurkov in drugih žuželk. V ta namen uporabljamo tudi lepljive plošče, uporabimo pa lahko tudi repelente, ki imajo učinek odvračala za škodljivca.

Med fizikalne in mehanske ukrepe uvrščamo uporabo nepredušno zaprtih prostorov, uravnavanje temperature in vlage, uporaba podzemnih skladišč, uporaba inertnih prašiv kot so pepel, diatomejska zemlja, silicijevi aerogeli in tako dalje.

Pri biotičnih ukrepih gre za zatiranje z naravnimi sovražniki skladiščnih škodljivcev. Biotično varstvo je v skladiščih z zrnjem omejeno saj paraziti ne morejo razviti dovolj velikih populacij v času skladiščenja, da bi bili konkurenčni populaciji skladiščnih škodljivcev.

Torej za uspešno skladiščenje moramo najprej poskrbeti za zdrav, čist in ustrezno suh pridelek, čisto skladišče, zagotoviti moramo kontrolirane pogoje skladiščenja, s hlajenjem in premetavanjem zrnja poskrbeti, da se zrnata masa ne pregreva in izvajati redno kontrolo uskladiščenega pridelka.