50. VARSTVO SADNEGA DREVJA - 13.06.2012 12:07 - Zaključeno


Obvestilo dne, 13. 6. 2012

Pripravila: Alenka Ferlež Rus

 

Jablanov škrlup in jablanova pepelovka

Na območju Celjske in Koroške regije smo na opazovanjih sadjarskih lokacijah v mesecu juniju do zdaj zabeležili od 61,4 mm (Črnova) do 130,8 mm (Bistrica ob Sotli) padavin. Od 9. do 13. junija je deževalo vsak dan, dežja pa je padlo od 35,2 mm (Kasaze), 37,8 mm (Črnova), 47,4 mm (Braslovče), 52,2 mm (Bistrica ob Sotli) do 53 mm (Ponikva).

Od 9. junija naprej, se je število spor na objektnih stekelci in na traku lovilca spor močno zmanjšalo. Pri pregledu spor smo 11. junija na objektnih stekelcih in traku zabeležili enako število spor 60, od 11. do 13. junija pa smo na objektnih stekelcih zabeležili le 10 spor. Ti podatki pričajo o zmanjšanju nevarnosti za primarne okužbe z jablanovim škrlupom.

Nadaljujte s preventivnim pristopom varstva proti škrlupu in strategijo zatiranja jablanovega škrlupa usmerite na popolno zaščito plodov pred sekundarnimi okužbami. V nasadih, kjer je škrlup prisoten tako na listih kot plodovih pazite, da razmiki med škropljenji ne bodo predolgi. Razmike med škropljenji prilagodite količini padavin. V primeru, ko pade nad 30 mm dežja je fungicidna obloga sprana in je potrebno škropljenje ponoviti. Nadaljujte z uporabo kontaktno delujočih fungicidov kot so: Merpan 80 WDG (1,25–2 kg), Merpan 50 WP (2-3 kg/ha), Delan 700 WG (0,75 kg/ha), Dithane DG Neotic (2 kg /ha), Dithane M-45 (2 kg/ha), Manfil 75 WG (2 kg/ha), Manfil 80 WG (2kga/ha), Pinozeb M – 45 (2kga/ha), Penncozeb 75 DG (2,5 kg/ha) ali Polyram DF (2 kg/ha).

Za zatiranje jablanove pepelovke dodajte pripravke na osnovi močljivega žvepla kot so: Cosan, Kalinosul 80 WG, Kumulus DF, Močljivo žveplo, Pepelin ali Thiovit jet, v odmerku 2,0 kg/ha.

V primeru toče takoj opravite škropljenje s pripravkom Merpan 80 WDG.

Jabolčni zavijač in listne uši

V insektariju še naprej beležimo kontinuirane in številčne ulove metuljčkov jabolčnega zavijača (10 do 15 metuljčkov na dan). Tudi na feromonskih vabah, postavljenih v ekstenzivne – neškropljene nasade jablan, beležimo ulove od 10 do 15 metuljčkov na teden, kar presega prag gospodarske škode. V intenzivnih nasadih jablan, kjer so bili že enkrat uporabljeni insekticidi proti jabolčnemu zavijaču, so ulovi nižji, v povprečju do 5 metuljčkov na teden, a so v zadnjem tednu začeli naraščati.

Svetujemo, da v drugi polovici tega tedna, med 14. in 18. junijem, opravite drugo škropljenje proti jabolčnem zavijaču.

V primeru, da ste prvo škropljenje proti jabolčnem zavijaču opravili med 25. In 30. majem s pripravkom Coragen, zdaj škropljenje ponovite. Coragen uporabite v odmerku 18 mL/hL.

Drugo škropljenje lahko opravite tudi s pripravki kot so: Pyrinex 25 CS (3 L/ha), Calypso SC 480 (0,3 L/ha) ali Mospilan 20 SG (0,4 kg/ha), Tam, kjer so v večjem obsegu prisotne uši, dajte pri zatiranu jabolčnega zavijača prednost pripravku Calypso SC 480 ali Mospilan 20 SG.

Z navedenimi pripravki zatirate tudi breskovega zavijača, ki se v večjem številu pojavlja tako v nasadih breskev kot jablan.

V nasadih, kjer imate velike težave z jabolčnim zavijačem, dodajte za slabitev populacije kot dopolnilo klasičnim insekticidom, polovični odmerek (50 mL/ha) Madex-a.

Tam, kjer je prag škodljivosti listnih uši presežen, lahko poleg že omenjenih pripravkov za zatiranje listnih uši uporabite še: Confidor SL 200, Kohinor SL 200, Actara 25 WG, Teppeki ali Pirimor 50 WG, v priporočenih koncentracijah in v skladu z navodili. Uporabite lahko tudi pripravek Neemazal T/S, ki ima dovoljenje za uporabo v ekološki pridelavi.

Redno spremljajte tudi populacijo rdeče sadne pršice in ob preseganju praga škodljivosti opravite škropljene z enim od registriranih pripravkov za zatiranje rdeče sadne pršice.

Hrušev ožig

Izvajajte redne preventivne preglede na prisotnost Erwinie amylovora povzročiteljice bakterijskega hruševega ožiga. Poleg nasadov pregledujte tudi okolico, kjer se nahajajo okrasne in samonikle rastline, ki so gostiteljice hruševega ožiga (glog, panešplja, ognjeni trn, jerebika, šmarna hrušica…). V primeru suma na okužbo s hruševim ožigom obvestite fitosanitarno inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (03 71 21 600 ali 616).

 

Magda Rak Cizej: Kostanjeva šiškarica – nevarna škodljivka pravega kostanja

O kostanjevi šiškarici (Dryocosmus kuriphilus), ki je v Sloveniji prisotna že od leta 2005, smo vas v prejšnjih letih že obveščali in sicer gre za nadzorovanega škodljivca, ki napada poleg pravega kostanja tudi japonski, kitajski in ameriški kostanj. Kostanjeva šiškarica je osica, ki odlaga jajčeca na mlade poganjke kostanja, moška socvetja in ob glavnih listnih žilah. Izlegle ličinke delajo značilne okrogle ali jajčaste zadebelitve (šiške). Šiške so odziv kostanja na izločke ličink v brstih. Velikost šišk je od 0,5 do 4 cm; odvisno od števila ličink v šiški. Šiške so zelene, včasih malo rdečkaste barve. Ličinke se v šiški zabubijo in od sredine junija do avgusta iz njih izletijo odrasle samice. Kostanjeva šiškarica je zelo nevarna, saj lahko zmanjša pridelek kostanja za 50 do 70 %, v najslabšem primeru pa kostanjevi drevesi propadejo. V Evropi trenutno ni registriranega nobenega insekticida za njeno zatiranje, saj je učinkovitost nekaterih premajhna glede na negativne vplive na okolje. Za znižanje oziroma obvladovanje njene populacije na sprejemljivi ravni je mogoče le z uporabo naravnih sovražnikov, katerih v Sloveniji trenutno še niso dovoljeni. Zato je trenutno potrebno pravočasno opaziti šiške, zadebelitve na drevesih in jih odstraniti še preden iz njih izletijo osice, da preprečimo njeno nadaljnjo širitev. V tem času osice še niso izletele iz šišk.

V lanskem letu smo kostanjevo šiškarico našli tudi na našem območju (širšem Celjskem območju) in sicer na območju Rogaške Slatine, Rogatca. Letos se je kostanjeva šiškarica razširila tudi na druga območja in sicer smo jo trenutno našli na območju Podčetrtka, Laškega kot tudi v okolici Žalca. Pregledi se še nadaljujejo.

Opazujte kostanje, kostanjeve nasade tudi ob gozdnih robovih, da bi tako pravočasno opazili zadebelitve (šiške). Če najdete šiške na poganjkih kostanjev, morate to takoj sporočiti na Fitosanitarno upravo RS ali na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalec (03-71-21-600) ali na območno enoto Fitosanitarne inšpekcije ali območno enoto Zavoda za gozdove.

Vsa nadaljnja navodila in informacije prejmete na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, v Žalcu (03-71-21-600).

 


Datum objave obvestila: 13.06.2012 12:07
Obvestilo prognostičnega centra: Celjska in Koroška regija/Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Objavil/a: Alenka Ferlež-Rus
Pripravila: Alenka Ferlež-Rus
Seznam registriranih FFS