Oljna ogrščica je v teh dneh v razvoju med od zgoraj vidnimi cvetnimi brsti (zeleni brsti: BBCH 51) in vidnimi posameznimi cvetnimi brsti glavnega socvetja (BBCH 55). Pri pregledih smo v mnogih posevkih opazili prisotnost repičarja in mestoma tudi stebelnega kapusovega kljunotaja. Na nekaterih lokacijah je populacija kljunotajev oz. repičarja že presegla prag škodljivosti. Pridelovalcem svetujemo redne preglede posevkov in v primeru preseženega praga škodljivosti ustrezne zaščitne ukrepe.

Oljno ogrščico ogrožajo različni škodljivci. V tem času so nevarni zlasti repičar (Meligethes aeneus), stebelni kapusov kljunotaj (Ceutorhynchus quadridens) in repični kljunotaj (Ceutorhynchus napi).

Stebelni kapusov kljunotaj (Ceutorhynchus quadridens) meri do 3,5 mm, ima navzdol zasukan daljši rilček in na hrbtni strani pokrovk belkasto sive dlačice. Samica odloži jajčeca na listne peclje in na stebla, kjer kasneje ličinke vrtajo rove. Poškodbe so podobne kot jih povzroča repični kljunotaj, le da so deformacije stebelc manj očitne. Prizadeta je sama rast rastline, tu in tam pa se stebla zlomijo. Zatiranje stebelnega kapusovega kljunotaja združimo z zatiranjem repičnega kljunotaja. Kot kritično število za zatiranje upoštevamo prag, ko se v posevku pojavijo več kot 2 do 3 hroščki na m².

Repični kljunotaj (Ceutorhynchus napi) meri do 4 mm, je črne barve in telo je obdano s sivimi luskami. Glava je podaljšana v izrazit rilček. Samice repičnega kljunotaja v času pred začetkom hitre rasti in razvoja socvetja, odložijo jajčeca v vrhnje dele stebla. Snovi, ki jih samica odloži skupaj z jajčeci, povzročijo šiškaste izrastline. Če se pojavijo velike populacije repičnega kljunotaja (veliko vbodnih mest) moramo zatiranje kljunotaja opraviti ločeno od zatiranja repičarja.

V času pred začetkom bujne rasti socvetja znaša kritično število povprečno 2 vboda na posamezno rastlino ali 2 do 4 hroščki na 10 rastlin.

Repičar (Meligethes aeneus) je do 3 mm velik črni ovalni hrošček s kovinsko modrim leskom, ki se hrani s cvetnim prahom oljne ogrščice in repice. Hrani se tudi na nekaterih drugih rastlinah iz družine križnic kot so: gorjušica, repa, koleraba, redkev, redkvica in številne samonikle rastline. V posevkih se pojavi pred cvetenjem in povzroča škodo z vrtanjem in izjedanjem popkov, da pridejo do cvetnega prahu. Škoda je večja, če se hroščki pojavijo zgodaj in če se cvetovi ogrščice dolgo razpirajo. Ko se cvetovi odprejo, se hroščki hranijo s cvetnim prahom in niso več škodljivi.

Prag škodljivosti je presežen, kadar imamo v povprečju:

• 1 do 2 hrošča repičarja na rastlino in sicer v razvojni fazi, ko so brsti še zavarovani z listi in do faze, ko so cvetni brsti vidni od zgoraj – zeleni brsti (BBCH 50-51);

• 2 do 3 hrošči na rastlino v času, ko so cvetni brsti v nivoju z najmlajšimi listi in do faze, ko se brsti začnejo dvigovat nad najmlajše liste (BBCH 52-53):

• več kot 4 hrošči na rastlino v času, ko so vidni posamezni cvetni brsti glavnega socvetja in vse do vidnih prvih venčnih listov – rumeni brst (BBCH 55-59).

Ko se cvetovi oljne ogrščice odprejo, moramo s škropljenjem prenehati!

Za zatiranje škodljivih organizmov v oljni ogrščici lahko uporabimo naslednje pripravke:

Sredstva Poleci, Decis, Fastac, Karate zeon,… so nevarna za čebele. Zaradi zaščite čebel in drugih žuželk, se lahko tretira samo v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom.

Zaradi preprečevanja nastanka odpornosti se na istem zemljišču ne sme uporabljati sredstva Poleci ali drugih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov deltametrin oziroma sredstev iz skupine piretroidov (Mavrik,…) več kot dva krat v eni rastni dobi.

Škropljenje opravite v času, ko čebele ne letajo in izvedite vse preventivne ukrepe potrebne za njihovo varstvo! Za varovanje vodnih virov spoštujte opozorila navedena v navodilih za uporabo za posamezno sredstvo. Kjer v prognostičnih obvestilih odmerki niso izrecno navedeni, upoštevajte odmerke iz navodil za uporabo!

Pripravila: Lucija Leskovšek