Obvestilo dne, 11.8.2011

Obvestilo pripravil: Gregor Leskošek univ.dipl.inž.kmet., dr. Sebastjan Radišek

Hmeljeva peronospora

V prvi dekadi avgusta je na različnih lokacijah v Savinjski dolini padlo skupno med 30 in 80 mm padavin, ki so sprale fungicidno oblogo iz hmelja. Svetujemo vam, da ponovno zaščitite hmeljišča, saj so spore hmeljeve peronospore na vseh opazovanih lokacijah prisotne nad kritični pragom. V ta namen uporabite kontaktne fungicide na osnovi bakra v priporočenih odmerkih ali Delan (v odmerku 1,2 kg/ha) oz. Folpan 80 WDG (v odmerku 3,0 kg/ha). V primeru, da v nasadih že najdete znake okužb hmeljeve peronospore lahko uporabite delno sistemičen fungicid Curzate R (v odmerku 3,0 kg/ha) ali Ridomil Gold Combi Pepite (v odmerku 6,0 kg/ha), pri čemer morate paziti, da Ridomila ne smete uporabiti več kot 2-krat letno. V tem času morate paziti že na karenco, še posebej pri sortah hmelja, ki jih boste zgodaj obirali. Vsi navedeni fungicidi imajo karenco 14 dni, le Curzate R 7 dni.

Pri bakrovih pripravkih naj vas opozorimo, da ne smete prekoračiti letni vnos čistih bakrovih ionov in sicer v količini 4 kg na hektar. Primer: Če uporabljate pripravek Cuprablau ultra Z ga smete letno na isti površini uporabiti le 11,3 kg/ha.

Viroidna zakrnelost hmelja

Pojav zakrnelosti hmelja je v letošnjem letu zopet zelo intenziven v vseh okuženih nasadih v katerih smo do sedaj zaznali obolele rastline. Bolezen povzroča hop stunt viroid (HSVd), ki se v hmeljiščih širi z okuženim sokom, ki ostaja na orodju pri obdelavi nasadov, širjenje na ostale nasade pa je največkrat povezano z okuženo hmeljevino in ostalimi ostanki hmelja ter ne-certificiranim sadilnim materialom. HSVd v rastlini moti normalen razvoj celic, kar se izrazi v obliki  izrazitega krajšanja vmesnih členkov trt in lateralnih poganjkov. Trte ne razvijejo dovolj kljukastih dlačic, zato se obolele rastline odklanjajo in težje vzpenjajo po opori. Okužene rastline ne dosežejo višine žičnice in pri nekaterih sortah cvetijo tudi do 10 dni pred neokuženimi rastlinami. Listi ostajajo manjši in nekoliko mehurjasti, pri nekaterih sortah tudi rumenijo. Storžki so izrazito manjši in lažji z manjšim številom razvitih lupolinskih žlez. Bolezen močno prizadene tudi koreniko na kateri se razvije suho trohnoba, ki vodi v popolno odmrtje celotnega koreninskega sistema.

Ker virusna in viroidna obolenja ni mogoče ozdraviti preprečevanje temelji predvsem na uničevanju obolelih rastlin, razkuževanju orodja in ostalih fitosanitarnih ukrepih. HSVd nima prenašalcev, ne preživi v tleh, zato je možno takšno obolenje popolnoma izkoreniniti. Pri tem je pomembno, da odkrijemo vsa žarišča, zato pozivamo vse hmeljarje, da v primeru sumljivih rastlin takoj obvestite Oddelek za varstvo rastlin na IHPS (03 71 21 662, 629), kjer boste prejeli dodatna navodila in pojasnila.