PELINOLISTNA AMBROZIJA

Pelinolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja z latinskim imenom (Ambrosia artemisiifolija), je ena najbolj alergenih rastlin. Spada med tujerodne invazivne rastlinske vrste. Rastlina je vetrocvetka in v zrak spušča velike količine cvetnega prahu. Rastlina zraste od 30 cm do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so deljeni in prav tako dlakavi. Cvetovi so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od danih vremenskih razmer. Ena rastlina lahko ima več kot 60.000 semen in s tem od nekaj milijonov do celo nekaj milijard pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je pogojena z vremenskimi razmerami. Pelodna zrna imajo odlične aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo razdalje, tudi večje od 100 km. Seme ambrozije ostane kaljivo v tleh tudi več kot 20 let.

Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ jo najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (krompir, koruza), s semenom smo jo dobili tudi v nekatere posevke ajde. Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki. Resnost problema ambrozije!

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Prag, ki izzove alergeno reakcijo je zelo nizek in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih na kubični meter zraka. Pogoste so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije. Osebe, ki so alergične na cvetni prah ambrozije, lahko alergeno reagirajo tudi na cvetni prah sončnice in občutijo pekoč občutek v ustih, ko uživajo banane. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so vodeni izcedek iz nosa, ščemenje v nosu, kihanje, otečene veke, ščemenje v očeh, oteženo dihanje. Simptome alergijske reakcije je treba zdraviti. Če jih prepoznate pri sebi obiščite zdravnika ali pojdite po nasvet k farmacevtu. Še pred desetimi leti naj bi bilo v Sloveniji le okoli 10 % alergij povezanih z ambrozijo, medtem ko se je v zadnjih letih ta odstotek po oceni alergologov povečal že na blizu 30 %. V začetku avgusta 2010 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin izdalo

Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia.

Ta odredba določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranja pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.) in drugih neofitnih vrst iz rodu Ambrosia, posebno nadzorovano območje te škodljive rastline, stroške in obveznosti imetnikov zemljišč.

Škodljive rastline so zlasti naslednje vrste ambrozije:

pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), trikrpa ambrozija (Ambrosia trifida), obmorska ambrozija (Ambrosia maritima) in trajna ambrozija (Ambrosia coronopifolia). Natančnejši opis in fotografije škodljivih rastlin iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije http://www.furs.si/.

Posebno nadzorovano območje je celotno ozemlje Republike Slovenije!

Ukrepi na posebnem nadzorovanem območju:

na posebnem nadzorovanem območju mora imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe: odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več; opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

Stroški: Odstranitev škodljive rastline se izvede na stroške imetnika zemljišča.

Začetek veljavnosti odredbe:

Ta odredba je začela veljati 4. avgusta 2010.

Kako ukrepati?

Če se ambrozija pojavi jo moramo čim prej uničiti. Za uspešen boj je potrebno uničiti rastline pred cvetenjem oziroma pred semenitvijo. Na vrtovih ambrozijo uničujemo s puljenjem rastlin skupaj s koreninami. Za puljenje uporabimo rokavice, saj so stebla ambrozije polna grobih dlačic. Zapuščena, neobdelana, gola zemljišča je potrebno čim prej zasejati s travo in s tem zmanjšati možnost za naselitev ambrozije. Vsekakor je potrebno vse neobdelane površine, kjer že imamo ambrozijo, pogosto kositi. Posebej je pomembno, da ambrozijo pokosimo pred cvetenjem in tako onemogočimo semenitev. Na obdelanih tleh, predvsem v žitih in koruzi, na travnikih in pašnikih, imamo možnost uporabe kar nekaj herbicidov za zatiranje pelinolistne ambrozije. Strokovna navodila za zatiranje ambrozije so objavljena na zgoraj omenjeni spletni strani, oziroma se o zatiranju posvetujte s strokovnjaki navedenimi v zloženki Škodljive rastline iz rodu Ambrosia.

Ob zaključku bi poudaril, da se s problemi, ki jih povzroča ta nevarna rastlina srečujemo tako na kmetijskem, zdravstvenem in okoljevarstvenem področju. Z dosedanjim delom osveščanja ljudi, preprečevanjem širjenja in priporočenimi ukrepi v boju z ambrozijo, smo lahko le delno zadovoljni. V prihodnje nas čaka še veliko dela pri reševanju te problematike. Naša skupna dolžnost je, da smo seznanjeni in pripravljeni na omenjeno nevarnost iz narave!