Jablanov škrlup in jablanova pepelovka

Nadaljujte s preventivnim pristopom varstva proti škrlupu in strategijo zatiranja jablanovega škrlupa usmerite na popolno zaščito plodov pred sekundarnimi okužbami. V nasadih, kjer je škrlup prisoten tako na listih kot plodovih pazite, da razmiki med škropljenji ne bodo predolgi. Razmike med škropljenji prilagodite količini padavin. V primeru, ko pade nad 30 mm dežja je fungicidna obloga sprana in je potrebno škropljenje takoj ponoviti. Nadaljujte z uporabo kontaktno delujočih fungicidov kot so: Merpan 80 WDG (2-3 kg/ha), Merpan 50 WP (2-3 kg/ha), Delan 700 WG (0,75 kg/ha), Dithane DG Neotic (2 kg /ha), Dithane M-45 (2 kg/ha), Manfil 75 WG (2 kg/ha), Manfil 80 WG (2kga/ha), Penncozeb 75 DG (2,5 kg/ha) ali Polyram DF (2 kg/ha).

Za zatiranje jablanove pepelovke dodajte pripravke na osnovi močljivega žvepla kot so: Cosan, Kalinosul 80 WG, Kumulus DF, Močljivo žveplo, Pepelin, Thiovit jet ali Vindex v odmerku 2,0 kg/ha in izrezujte okužene poganjke, saj s tem tudi zmanjšate možnosti za nove okužbe. Močljiva žvepla lahko uporabite do 5 krat v eni rastni dobi.

V primeru toče takoj opravite škropljenje s pripravkom Merpan 80 WDG.

Jabolčni zavijač, sadni listni duplinar in listne uši

Na feromonskih vabah opazovanih lokacij, kjer so proti prvemu rodu jabolčnega zavijača do zdaj opravili dve škropljenji trenutno ne beležimo velikih ulovov metuljčkov. Večje ulove beležimo v nasadih, kjer je bilo do zdaj opravljeno samo eno škropljenje z insekticidi. Ulovi metuljčkov v insektariju so maloštevilni.

V nasadih, kjer najdete poškodbe prvega rodu jabolčnega zavijača in je prag škodljivosti presežen (več kot 7 metuljčkov/vabo/teden) ter je od zadnjega škropljenja minilo več kot 15 dni priporočamo opraviti še eno škropljenje. Tam, kjer ste opravili že dve škropljenji bi bilo smiselno opraviti škropljenje s pripravkom Steward (255 g/ha), ki mu lahko dodate še polovični odmerek bioinsekticida Madex (50 mL/ha).

V nasadih, kjer so prisotne poškodbe prve generacije sadnega listnega duplinarja v večjem obsegu, pa uporabite pripravek Coragen (0,225 – 0,270 L/ha) ali Mospilan 20 SG (0,4 kg/ha). Prve metuljčke drugega rodu sadnega listnega duplinarja smo v insektariju zabeležili 16. junija. V tem tednu so ulovi tako v insektariju kot na feromonskih vabah začeli naraščati. 22. junija smo našli tudi prva odložena jajčeca. Škropljenje opravite ob koncu tega tedna ali v prvi polovici naslednjega tedna. Z Mospilanom boste hkrati zatrli tudi listne uši.

Tam, kjer je prag škodljivosti presežen lahko za zatiranje listnih uši uporabite še: Calypso SC 480, Confidor SL 200, Kohinor SL 200, Actara 25 WG, Teppeki ali Pirimor 50 WG. Uporabite lahko tudi pripravek Neemazal T/S, ki ima dovoljenje za uporabo v ekološki pridelavi. Pripravka Pirimor 50 WG ali Teppeki kažeta dober stranski učinek na krvavo uš.

V kolikor ne najdete poškodb jabolčnega zavijača in so ulovi na feromonskih vabah maloštevilni ter je od zanjega škropljenja minilo več kot 15 dni lahko škropljenjem proti jabolčnemu zavijaču opravite s polovični odmerek bioinsekticida Madex (50 mL/ha).

Rdeča sadna pršica

Nadaljujte z rednimi pregledi nasadov na prisotnost rdeče sadne pršice. V kolikor je prag presežen (ko zmnožek med številom pršic na list in številom dni do obiranja preseže vrednost 500), opravite škropljenje s pripravki kot so: Envidor (0,6 l/ha), Milbeknock (0,625 l/ha pri porabi vode 500 l/ha na 1 m višine krošnje), Zoom 11 SC (0,5 L/ha) ali Vertimec 1,8 EC (0,075 % koncentracija pri porabi vode 1000 l/ha), z dodatkom mineralnega ali ogrščičnega olja (2,5 l/ha). Pri uporabi pripravka Milbeknock upoštevajte opozorilo glede fitotoksičnosi (glej navodila za uporabo!).

Hrušev ožig

Izvajajte redne preventivne preglede na prisotnost Erwinie amylovora povzročiteljice bakterijskega hruševega ožiga. Poleg nasadov pregledujte tudi okolico, kjer se nahajajo okrasne in samonikle rastline, ki so gostiteljice hruševega ožiga (glog, panešplja, ognjeni trn, jerebika, šmarna hrušica…). V primeru suma na okužbo s hruševim ožigom obvestite fitosanitarno inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (03 71 21 600 ali 616).