Obvestilo dne, 22. 6. 2010

Pripravila: Alenka Ferlež Rus

Fenološki razvoj vinske trte

Na območju Spodnje Savinjske doline, Voglajnskega gričevja in severovzhodnega dela Celjske kotline je vinska trta v povprečju na opazovane lokacije zaključila cvetenje (BBCH 69) in na izpostavljenih legah pri sortah kot je Chardonnay, Modra frankinja Beli in Sivi pinot že prehaja v fenološko fazo nastavka plodiča (BBCH 71).

Peronospora in oidij vinske trte

Na območju Celjske in Koroške regije je od 15. do 21. junija deževalo vsak dan. Na opazovanih lokacijah je padlo od 58,2 mm (Žalec) do 107,6 mm (Bistrica ob Sotli) dežja. Vremenske razmere za okužbe s peronosporo so zelo ugodne. V tem času proti peronospori vinske trte priporočamo uporabo polsistemičnih in sistemičnih pripravkov kot so: Acrobat MZ (0,25% konc.), Equation pro (0,04% konc.), Fantic F (0,2% konc.), Forum star (0,175% konc.), Melody duo WP 66,8 (0,25% konc.), Melody combi WP 43,5 (0,25% konc.), Mikal flash (0,35% konc.), Mikal premium (0,3 % konc.), Pergado – F (0,16 % konc.), Pergado MZ (0,16 % konc.), Revus (0,04 do 0,06% konc) ali Mildicut (0,4% konc.) Pripravkom Revus in Equation pro priporočamo dodati polovični odmerek enega od kontaktnih fungicidov kot so: Folpan 80 WDG, Antracol WG, Antracol WG 70, Bravo 500 SC, Delan 700 WG, Dithane DG Neotec, Dithane M-45, Kor DG ali Polyram DF.

Presledki med škropljenji naj bodo dolgi od 7 od 10 dni, odvisno od količine padavin (več kot 30 L/m² krajši razmik) in hitrosti prirasta listne mase.

Proti oidiju v tem času dodajte enega od najbolj zanesljivih pripravkov kot so: Crystal (0,015-0,02% konc.), Collis SC (0,03-0,04% konc.), Domark 100 EC (0,025% konc.), Falcon EC 460 (0,03-0,04% konc.), Folicur EW 250 (0,03% konc.), Orius 25 EW (0,03% konc.), Systhane 12-E (0,015-0,025% konc.), Vivando (0,016% konc.), Postalon 90 SC (0,10 – 0,125 % konc.), Stroby WG (0,02% konc.) ali Topas 100 EC (0,025% konc.). Naštetim fungicidom dodajte še enega od pripravkov na osnovi močljivega žvepla kot so:

Cosan (0,3 – 0,6 % konc.), Kalinosul 80 WG (0,3 – 0,6 % konc.), Vindex 80 WG (0,3 – 0,6 % konc.), Kumulus DF (0,3 – 0,5 % konc.), Močljivo žveplo (0,3 – 0,5 % konc.), Pepelin (0,3 – 0,6 % konc.) ali Thiovit Jet (0,3 – 0,6 % konc.).

Trsne rumenice

Trsne rumenice so bolezni vinske trte, ki jih povzročajo fitoplazme. To so parazitske bakterije brez celične stene. V Evropi in pri nas se v vinogradih najpogosteje pojavljata 2 tipa trsnih rumenic in sicer zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée oz. FD ter rumenica počrnelosti lesa, ki jo povzroča nekarantenska fitoplazma Bois noir oz. BN. Bolezenska znamenja obeh tipov rumenic so si vizualno zelo podobna, zato je za določitev tipov potrebo opraviti laboratorijsko analizo. Obe v vinogradih povzročata gospodarsko škodo, kar vpliva na kakovost in količino pridelka. Razlika med njima je predvsem v hitrosti širjenja bolezni. Zlata trsna rumenica se s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka v vinogradih hitreje in bolj agresivno širi ter s tem povzroči množične izbruhe, okužene trte pa v nekaj letih propadejo.

FD je karantenski škodljivi organizem za vinsko trto ter njihove podlage. V Sloveniji je bila FD v okviru posebnega nadzora trsnih rumenic prvič ugotovljena leta 2005 v vinogradu v bližini Kopra, leta 2009 pa je bila navzočnost FD potrjena na 11. novih lokacijah v vinogradih v vseh vinorodnih deželah. V letih 2008 in 2009 je bila v okviru posebnega nadzora FD ugotovljena tudi v navadnem srobotu, zato je odstranjevanje le tega v vinogradih in njihovi okolici eden od pomembnih fitosanitarnih ukrepov za preprečevanje širjenja te bolezni.

Prav tako je v vseh vinorodnih deželah razširjena rumenica počrnelosti lesa BN, ki se širi počasneje in je v vinogradih navzoča že od osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Trsne rumenice spoznate po tipičnih bolezenskih znamenjih kot so: zvijanje listov navzdol, pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih rdečijo. Listi so togi in krhki, opazna so sektorska razbarvanja med žilami; rodni nastavek je šibkejši, cvetovi se sušijo in odpadejo; jagode sredi poletja ovenijo in se posušijo; mladike pa slabo olesenijo. Ta bolezenska znamenja se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo.

Trsne rumenice se na dolge razdalje prenašajo predvsem z okuženim rastlinskim-razmnoževalnim materialom, na krajše razdalje pa s pomočjo naravnih prenašalcev-žuželk. Glavni žuželčji prenašalec FD v naravi je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball), ki s sesanjem iz listnih žil okuženih rastlin sprejme z rastlinskim sokom fitoplazmo in jo prenese na neokužene trte. Prenašalec BN pa je svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus), ki je pri nas avtohtona vrsta in živi predvsem na nekaterih plevelih, na trto pa zaide bolj po naključju.

Glavna gostitelja svetlečega škržatka sta njivski slak in velika kopriva, zato je pomembno pravočasno zatiranje teh rastlin v obdelovalnem pasu vinske trte.

V Sloveniji je bil v letu 2009 sprejet Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Ul RS, št. 73/2009), ki določa posebno nadzorovano območje za trsno rumenico, ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju, dolžnosti imetnikov gostiteljskih rastlin, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje FD.

Med preventivne fitosanitarne ukrepe spada predvsem: redno pregledovanje trt, pridelava neokuženega sadilnega materiala, ugotavljanje in spremljanje navzočnosti ter zatiranje prenašalcev ter odstranjevanje samoniklih gostiteljskih rastlin.

Razmejena območja zlate trsne rumenice z žarišči

Zatiranje ameriškega škržatka

Eden izmed ključnih ukrepov za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice je tudi zatiranje ameriškega škržatka z insekticidi. Za pravočasno uporabo insekticidov je nujno pomembno natančno spremljanje razvoja in velikosti populacije ameriškega škržatka, saj je uspeh njegovega zatiranja odvisen predvsem od pravočasne uporabe insekticidov.

V žariščih okužbe kot tudi v varnostnih območjih ter matičnjakih, trsnicah in matičnih vinogradih je zatiranje ameriškega škržatka obvezno in je nujno potrebno opraviti 3 škropljenja letno: prvič po cvetenju vinske trte, drugič v času zatiranja grozdnih sukačev (do sredine julija) in tretjič v začetku avgusta. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah je po pravilniku tudi obvezno spremljanje ulova ameriškega škržatka na rumene lepljive plošče, ki jih obesimo konec junija (10 plošč/ha). Zatiranje ameriškega škržatka v proizvodnih vinogradih izven razmejenih območij ni obvezno, je pa priporočljivo opraviti 2 škropljenji in sicer prvič takoj po cvetenju vinske trte, drugič pa vzporedno z zatiranjem 2 generacije groznih sukačev.

Na območju Štajersko–virštanjskega vinorodnega pod okoliša je ameriški škržatek trenutno v razvojnem stadiju ličinke L₂ do L_3. V tem okolišu še do zdaj sicer FD na vinski trti ni bila potrjena medtem, ko je bila potrjena v vseh vzorčenih rastlinah navadnega srobota. Pri pregledih vinogradov Štajersko–virštanjskega vinorodnega pod okoliša pa v letošnjem letu vsepovsod najdemo ličinke ameriškega škržatka. Zato priporočamo, da v tem času opravite prvo škropljenje z insekticidom Actara 25 WG (200g/ha) ali Steward (150 g/ha).

V ekološki pridelavi pa lahko uporabite: Biotip floral, Flora verde ali Kenyatox verde.