Obvestilo dne, 29. 03. 2010

Pripravila: Barbara Čeh

S prvim dognojevanjem v času razraščanja žit vplivamo na število klasov na kvadratni meter, v tem času pa se začne oblikovati tudi zasnova klasa. Pravočasno dognojevanje je pomembno še zlasti pri ozimnem ječmenu, pri katerem je spomladi čas razraščanja kratek. Najprej opravimo dognojevanje na redkih, slabo razvitih, bledih, poškodovanih posevkih, in sicer takoj, ko se začne vegetacija. Če dognojujemo prepozno, smo zamudili čas, ko lahko vplivamo na večje razraščanje in se zato oblikuje manj poganjkov, kot bi se jih sicer.

Poleg ustreznega časa za prvo dognojevanje je pomemben tudi odmerek dušika. Pri pomanjkanju tega hranila v času razraščanja se rastline slabše razraščajo, kar pomeni, da požene manjše število poganjkov in je s tem posledično kasneje manj klasov na enoto površine. Sicer je v času prvega dognojevanja običajno zaradi nizkih temperatur mikrobiološka aktivnost v tleh neznatna in je sproščanje dušika iz organske snovi majhno, vendar je lahko v tleh prisotna nepredvidljiva količina rastlinam dostopnega dušika. Zato je zelo priporočljivo, da pred dognojevanjem ozimne pšenice vzamete vzorec tal in ga prinesete na IHPS v analizo na vsebnost rastlinam dostopnega dušika. Analizo opravimo na IHPS v enem delovnem dnevu.

Posevki ozimne pšenice so v tem času najbolje preskrbljeni, če je v tleh 120 kg/ha rastlinam dostopnega dušika. Z analizo rastlinam dostopnega dušika ugotovimo, koliko le-tega je že prisotnega v tleh, ostalo količino do 120 kg/ha dodamo z mineralnim gnojilom. Če analiza pokaže, na primer, da je v tleh 50 kg/ha dušika, ga pognojimo še 70 kg/ha. Pri tem moramo upoštevati, da odmerek dušika v integrirani pridelavi ne sme presegati 80 kg/ha, četudi bi bila razlika med v tleh že prisotnim dušikom in ciljno vrednostjo večja.

Če analize tal ne izvedemo, potem predvidimo, da za prvo dognojevanje ozimne pšenice običajno zadostuje 40–70 kg/ha dušika, za ozimni ječmen in rž pa 40–60 kg/ha (zgornji odmerek velja za redke, blede posevke, spodnji odmerek za goste in bujne). Na tleh, ki vsebujejo veliko organskega dušika (obilno gnojenje s hlevskim gnojem predposevku, predposevek metuljnica,…), priporočen odmerek zmanjšamo za 10–20 kg/ha. Odmerek zmanjšamo tudi pri posevkih pšenice, ki so se že jeseni razrasli in dosegajo zadovoljivo število poganjkov, da ne bi s preobilnim gnojenjem v tem času povečali število neproizvodnih sekundarnih stranskih poganjkov. Če so tla slabo preskrbljena z organsko snovjo, potem odmerek za prvo dognojevanje povečamo za 10–20 kg/ha. Enako velja tudi, če bi bili posevki šele v fazi treh listov.

Če smo gnojenje s fosforjem in kalijem opravili jeseni, potem za prvo dognojevanje uporabimo KAN (27% N). Če pa jeseni pri predsetveni obdelavi nismo pognojili z ustreznim odmerkom fosforja in kalija, potem lahko za prvo dognojevanje uporabimo NPK gnojilo. Pri tem se ravnamo po potrebnem odmerku za dušik, čim bolj pa se skušamo približati potrebnim odmerkom fosforja in kalija. Za prvo dognojevanje lahko uporabimo tudi razredčeno (1 : 1) gnojevko ali gnojnico.