Obvestilo dne, 08. 04. 2009

Pripravila: Barbara Čeh

DRUGO DOGNOJEVANJE ŽIT

Drugič ozimna žita dognojujemo, ko imajo razvito prvo do drugo kolence. Pred fazo prvega kolenca ni priporočljivo dognojevati, saj je bolje, da se prvo kolence oblikuje v razmerah, ko je v rastlini manj dušika – takšno žito je potem trdnejše in bolj odporno na poleganje. Priporočen odmerek dušika za ozimno pšenico je 40–70 kg/ha, za ozimni ječmen, tritikalo in rž pa 30–60 kg/ha. Manjša vrednost velja, če je njiva zapleveljena, bujna ali pregosta, večja pa, če je posevek redek. Če je posevek gost in temno zelen, dognojujemo v fazi dveh do treh kolenc v manjšem odmerku. Redke posevke z bledimi listi dognojujemo v fazi enega kolenca z zgornjo vrednostjo odmerka dušika. Redke posevke z normalno zelenimi listi dognojujemo v fazi enega kolenca s srednje velikim odmerkom.

Za določanje optimalnega odmerka dušika za drugo dognojevanje pšenice je zelo priporočljivo, da izvedemo hitri rastlinski nitratni test. Na njivi na 20 – 30 različnih mestih izpulite po eno dobro razvito rastlino pšenice in vzorec čim prej po tem prinesite v analizo na IHPS v zaprti vrečki .  

ANALIZA TAL NA VSEBNOST RASTLINAM DOSTOPNEGA DUŠIKA

Ker je lahko pred dognojevanjem z dušikom v tleh prisotna nepredvidljiva količina rastlinam dostopnega dušika, je zelo priporočljivo, da pred izvedbo tega agrotehničnega ukrepa vzamete vzorec tal in ga prinesete na IHPS v analizo na vsebnost rastlinam dostopnega dušika. Vzorce  odvzamemo do globine 90 cm. Analiza se priporoča pred prvim dognojevanjem žit ter pred dognojevanji drugih pomembnejših poljščin, tudi hmelja. Pri hmelju priporočamo analizo tal na Nmin pred prvim dognojevanjem z dušikom, vzorčenje pa izvedemo do globine 60 cm. Če bi vzorce tal hranili več kot en dan, jih je potrebno zamrzniti, vendar pa jih je zaradi natančnosti rezultata bolje takoj spraviti v hladilno torbo in še isti dan dostaviti na IHPS. Analizo opravimo na IHPS v enem delovnem dnevu.