Obvestilo dne, 26. junija 2008

Pripravili: Gregor Leskošek, Magda Rak Cizej, Sebastjan Radišek

Hmeljeva listna uš

Prelet krilatih uši na hmelj je bil v Žalcu končan 15. junija. Prelet je bil v primerjavi z lanskim letom številčnejši kot tudi daljši in sicer za 7 dni. V večini primerov ste uspeli pravočasno uporabiti sistemične insekticide. Učinkovitost le-teh je bila v večini primerov dobra. Mestoma pa so uši še ostale in sicer morda zaradi prehitrega dežja po aplikaciji ali človeške napake oziroma pojava odpornosti insekticidov na hmeljevo listno uš. V takih primerih je potrebno ponovno uporabiti sistemični insekticid v polnem odmerku in sicer tistega katerega še letos niste uporabili. V kolikor najdete le posamično uš v hmeljiščih, bi pri zatiranju navadne pršice uporabili insekticid Vertimec 1,8 % EC, ki bi delno zatrl tudi posamezne mlade uši.

Naj vas ponovno opozorimo, da pred uporabo sistemičnih insekticidov v hmeljiščih, zmulčite oziroma pokosite cvetočo podrast okrog hmeljišč in cvetoče rastline v hmeljiščih, ki so posledica ostankov setev podorin in tako varujete čebele.

Hmeljeva pršica

Že v prejšnji številki Hmeljarskih informacij smo vas obvestili, da je pršica v nekaterih hmeljiščih prisotna že kar nekaj časa. Sedaj ugotavljamo, da je pršica prisotna skoraj v vseh hmeljiščih in sicer tako na spodnjih delih rastlin kot tudi na vrhu. Intenziteta pojava pršice pa je

od hmeljišča do hmeljišča različna. Njen razvoj je v zadnjih dneh zelo napredoval, saj se je pršica pri visokih dnevnih temperaturah zraka (preko 30 ^O C) in visokih nočnih temperaturah, zelo intenzivno razvijala. Na posameznih listih je pršica že zapredena. Opozarjamo vas, da natančno pregledate svoja hmeljišča in ugotovite prisotnost pršice in ustrezno ter pravočasno ukrepate. Če imate v hmeljiščih pršice zelo veliko, potem morate nemudoma uporabiti akaricid, da se pršica ne bo zapredla. V primeru, da se pršica zaprede, je učinkovitost akaricidov slabša. Drugače pa združite zatiranje pršice s 1. škropljenjem v cvet.

Za zatiranje navadne (hmeljeve) pršice imate na razpolago 3 akaricide in sicer Nissorun 10 WP, Vertimec 1,8 % EC in Ortus 5 CS. Trenutno vam bi priporočali uporabo akaricida Nissorun 10 WP v odmerku 1,0 kg/ha ali Vertimec 1,8 % EC v odmerku 1,25 l/ha. Uporabo slednjega priporočamo še posebej tam, kjer so v hmeljišču prisotne posamične uši. Delovanje akaricida Ortus 5 CS je zadnjih nekaj let slabše oziroma nezadovoljivo, zato njegovo uporabo trenutno odsvetujemo. Zelo pomembno je, da populacijo pršice zatremo že v začetku, da z omenjeno škodljivko kasneje v hmeljiščih ne bomo imeli težav. Ob uporabi akaricidov lahko dodate kakšno močilo, kot smo navedli v prejšnji številki informacij. To je še posebej priporočljivo pri pripravku Vertimec, ki je hlapljiv, zato ga ne uporabljajte v toplem in vročem delu dneva.

Koruzna (prosena) vešča

V letošnjem letu smo v Žalcu 20. maja pričeli s spremljanjem leta metuljev koruzne vešče. Prvi metulji so se ulovili 22. maja, kar je za 14 dni kasneje kot v letu 2007. Let metuljev je bil v zadnji dekadi maja številčen saj so se na noč ulovili tudi 4 metulji. V prvi polovici junija je bil let metuljev slab, mestoma je bil onemogočen zaradi slabega (mrzlega in deževnega) vremena. Toplo vreme se nadaljuje, zato lahko pričakujemo povečan let metuljev. V hmeljiščih smo opazovali tudi morebitno prisotnost izvrtin ličink koruzne vešče, vendar jih trenutno še nismo našli. Pozorni bodite tudi na to škodljivko, še posebno, če ste imeli v preteklih letih z njo težave ali da v bližini vaših hmeljišč niso pravočasno zaorali koruzne ostanke. Za morebitno zatiranje ličink koruzne vešče imate na razpolago insekticid Karate Zeon 5 CS.

Hmeljeva peronospora

Obilno in dolgotrajno deževje, ki nas je spremljalo prve tri tedne junija, je ustvarilo zelo ugodne razmere za razvoj in širjenje hmeljeve peronospore. Tako na večini lokacij spremljanja te bolezni beležimo povečano število spor, ki ponekod močno presega kritično mejo. Kljub temu pa je zadnje obdobje z obilo sonca in visokimi temperaturami ustvarilo neugodne razmere za razvoj nadaljnjih okužb. Zato hmeljarjem, ki so zaščitili rastline v skladu s prejšnjimi navodili, ni potrebno uporabiti fungicidnih pripravkov pred prvim škropljenjem v cvet, o čemer vas bomo

obvestili v naslednjih Hmeljarskih informacijah. V kolikor pa v svojih nasadih opazite očitna bolezenska znamenja (rumenkaste pege na listju do višine 1,5 m) uporabite enega od fungicidov, ki ima tudi kurativno delovanje. Na voljo imate pripravka Ridomil Gold Combi Pepite, ki ga uporabite v odmerku 6 kg/ha ali pa Delan 700 WG. Slednjega uporabite v odmerku 1,2 k /ha.

Hmeljeva uvelost (Verticillium spp. )

V začetku meseca julija bomo v sodelovanju s fitosanitarno inšpekcijo pričeli z vsakoletnim izvajanjem sistematičnih pregledov hmeljišč s katerim nadzorujemo pojav in širjenje karantenske bolezni hmeljeve uvelosti. Pregledi zajemajo vsa pridelovalna območja hmelja v Sloveniji, pri čemer bo največji poudarek na pregledih okuženih območij zahodnega dela Savinjske doline od Kaple vasi do Vranskega, kjer se pojavlja letalna oblika hmeljeve uvelosti. Pred vsakim pregledom hmeljišč vas bomo telefonsko obvestili, da boste seznanjeni z našim obiskom.

Ker s sistematičnim nadzorom ne uspemo pregledati vseh hmeljišč je pomembno, da ste hmeljarji tudi sami pozorni na pojav uvelih rastlin, saj le s pravočasnim odkritjem manjših žarišč uspemo upočasniti širjenje te bolezni. Med najbolj prepoznavna bolezenska znamenja hmeljeve uvelosti spada rumenenje in odmiranje listov pri čemer se listni robovi obrnejo navzgor, prizadeti listi pa ob dotiku odpadejo. Razvoj te bolezni se prične na spodnjem delu rastline in v času 1-2 tednov prizadene celotno rastlino. Ob prerezu obolelih trt v spodnjem delu rastline je vidno rjavo prevodno tkivo.

Podobna znamenja na rastlinah lahko nastanejo zaradi poškodb pri obdelavi ali prisotnosti nekaterih drugih bolezni ali škodljivcev (Fusarium spp., voluhar, prosena vešča) zato je pomembno, da ob najdbi obolelih rastlin obvestite IHPS, Oddelek za varstvo rastlin (tel: 71 21 600; int: 626, 662) ali fitosanitarno inšpekcijo (Enota Celje, tel: 425 27 62), pri čemer bomo opravili laboratorijsko analizo in vam svetovali glede nadaljnjih ukrepov.

Hmeljarje, ki izvajajo karantensko premeno na uničenih hmeljiščih bi ponovno opozorili na sprotno uničevanje ostankov hmelja in vseh širokolistnih plevelov, ki predstavljajo bazo ohranjanja te bolezni. Za uničevanje teh rastlin so najprimernejši neselektivni herbicidi na osnovi aktivne snovi glifosat (Boom efekt, Roundup) v 2 % koncentraciji (npr. 200 ml na 10 l vode).