Na Primorskem imamo potrjeno novo okužbo s hruševim ožigom. Tokrat je bila okužba najdena v Bovcu (Mala vas) .

Hušev ožig je težko obvladljiva rastlinska bolezen. Ogroža jablane, hruške, kutine in nešplje, nekatere gojene okrasne rastline ter gozdna drevesa in grme kot so ognjeni trn, kotoneaster ali panešpljica, glog, japonska kutina in japonska nešplja, jerebika, skorš in fotinija.

Vse imetnike gostiteljskih rastlin na tem območju pozivamo, naj redno pregledujejo sadovnjake in sadne vrtove. Kdor opazi sumljiva bolezenska znamenja, naj to sporoči službi za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica na telefon (05) 33-51-211 ali fitosanitarni inšpekciji Enota Nova Gorica na tel. (05) 33-51-124.

Dodatne informacije so na voljo tudi na spletni strani <http://www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp

Bolezen spoznamo po rjavenju, črnjenju in sušenju cvetnih šopov. Pozneje pa po venenju, rjavenju, črnjenju, sušenju in ukrivljanju celih zgornjih delov mladih poganjkov. Porjaveli ali počrneli listi dolgo ne odpadejo in pogosto ostanejo na vejah še pozimi, če ji prej ne odstranimo. Temnijo in sušijo se tudi razvijajoči se plodovi ali pa celi listni šopi na starejšem lesu. Včasih, zlasti v jutranjih urah se lahko na poganjkih naberejo drobne kapljice prozornega izcedka, ki nato na zraku postane oranžen. S temi kapljicami se bolezen zlahka in zelo dobro prenaša naprej in okužuje nove posamezne dele rastlin ali cele rastline. Hrušev ožig se pojavi iznenada, ko so ugodne vremenske razmere z visokimi temperaturami in dosti vlage. Za razliko od podobnih znamenj, ki jih povzročajo nekatere druge, precej manj nevarne bolezni, žuželke ali različni drugi vplivi iz okolja, ki napredujejo počasi, se ta bolezen in njena znamenja zelo hitro in v kratkem času razširijo po celi krošnji in pogosto tudi na sosednja drevesa.

Dodatne informacije so na voljo tudi na spletni strani <http://www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp