1. Biološki razkis:

- če želite, da vam takoj po končani fermentaciji steče biološki razkis , NE žveplajte vina in ga tudi ne ločujte od droži ( posodo po končani fermetaciji dolite do vrha, izmerite osnovne kemične parametre: pH nad 3.2, višja jabolčna kislina; vzdržujte temperaturo 20 ^o C);

V trgovinah so na voljo tudi bakterije za biološki razkis;

2. Zračni pretok in primerna zaščita:

- nezaželene vonje, ki so nastali med fermentacijo, lahko velikokrat odpravimo le z zračnim pretokom in ustrezno zaščito vina s prostim žveplom.

3. Temperatura po končani fermentaciji:

- za zorenje in stabilizacijo, vina potrebujejo nižjo temperaturo od 12 ^o C.

- nižja kot je temperatura vina, lažje se bo po naravni poti izločal vinski kamen (niža se vinska kislina)

Napake, ki so že prisotne v vinih letošnjega letnika:

Bekser ali vonj po žveplecu – vonji so zelo različni, vendar opažamo, da se v vinih letošnjega letnika pojavljajo »tipični« bekserji – vonj po gnilih jajcih. Najhitreje ga odpravimo z močnim zračnimpretokom. Vino žveplamo dva dni po pretoku.

Oksidacij a – vino porjavi in dobi značilen vonj po prezrelih jabolkih ali posušeni skorji kruha. V primeru, da imamo v kleti zdrave droži, prizadetemu vinu dodamo zdrave droži in premešamo. Vino primerno zaščitimo z žveplom. Vina ne smemo zračno pretakati!

Povišana ocetna kislina – vonj po ocetni kislini nas opozarja, da je vino potrebno zračno pretočiti od droži in ga ustrezno zažveplati. Priporočamo , da opravite meritev hlapnih kislin – podatek bo nakazal, koliko je bolezen že napredovala. Vino hranimo v prostoru s čim nižjo temperaturo. Zaželjena je hitra poraba takega vina. Ne mešamo ga z ostalimi zdravimi vini, brez predhodnega posveta s strokovno osebo.

Pripravila: Tamara Rusjan