Koruzni hrošč ( Diabrotica virgifera virgifera LeConte) je pri nas nov škodljivec koruze, ki se je k nam na Goriško razširil iz sosednje Italije v letu 2003.

Na severno ameriški celini velja za najnevarnejšega škodljivca koruze. V Evropi je sicer razširjen v Srbiji, Romuniji, na Madžarskem in Hrvaškem vse do slovenske meje v Prekmurju.

Koruzni hrošč je hrošček rumeno zelene barve s črnima progama na pokrovkah velik od 7 mm. Ličinka je bele barve s temno glavo do 13 mm dolga.

Največjo škodo na koruzi naredi ličinka, ki po izleganju iz jajčec od koncem maja do konca junija intenzivno objeda korenine koruze. Rast koruza je prizadeta in je močno podvržena poleganju, posebej v pogojih vetra. Odrasli hroščki se hranijo z objedanjem listov, cvetnega prahu in s svilo, kar povzroči tudi gluhost storžev.

Odrasli hroščki se izležejo iz bube v začetku julija in jih je največ v času cvetenja koruze. Sposobni so letati na velike razdalje, tudi do 60 km daleč. Samice odlagajo jajčeca v koruzne njive. Prezimijo jajčeca.

Za zatiranje koruznega hrošča veljajo v Evropski uniji posebni ukrepi, ki jih pri nas povzema »Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča«. Pravilnik je je bil objavljen 5.marca 2004 in določa območja žarišča (1km pas) in varnostno območje (od 1km do 6 km od točke ulova). Pri nas na Goriškem so območja žarišča v Bukovici, na Vogrskem in na Ajševici, varnostno območje pa zaobsega celotno Goriško. Eden izmed najučinkovitejših ukrepov zatiranja je upoštevanje vsaj dvoletnega kolobarja.

Pripravila: Anka Poženel