Koruzni hrošč se v Sloveniji širi iz obmejnih območij proti notranjosti države. Doslej smo škodljivca našli v območjih Pomurja, Podravja in Savinjske doline, razširil pa se je že tudi na Dolenjsko, v Belo Krajino in v Posavje. Pojavil se je tudi na Goriškem, kjer se širi v smeri od Nove Gorice proti Ajdovščini, odkrili smo ga pa tudi v okolici Brnika in Šenčurja. Populacije so še majhne in še ne povzročajo gospodarske škode, kljub temu pa je za omejevanje širjenja škodljivca in preprečevanje pojava škod potrebno upoštevati in izvajati vse ukrepe zadrževalnega programa koruznega hrošča. Najpomembnejši ukrep je upoštevanje kolobarja, brez setve koruze v monokulturi. V skladu z Odločbo Fitosanitarne Uprave RS 3430-318/2006/ 2 z dne 26.07.2007 in ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04 in 106/06) je eden izmed načinov omejevanja širjenja škodljivca tudi zatiranje odraslih hroščev v napadenih območjih. Najprimernejši čas za njegovo zatiranje je štiri tedne po prvem ulovu hroščev, kar običajno sovpada z viškom cvetenja koruze. V napadeni koruzi je še čas za zatiranje hroščkov, dovoljena pa je uporaba deltametrinskega pripravka decis 2,5 EC. Škropljenje opravite zvečer, ko ni vetra. O rabi insekticida predhodno obvestite bližnje čebelarje!

Več informacij o koruznem hrošču je na voljo na spletni strani:

http://www.furs.si/Diabrotica/Index.asp