VARSTVO JABLAN IN HRUŠK

Pozne sorte jablan in hrušk je še naprej potrebno varovati pred boleznimi in škodljivci. Za varstvo pred škrlupom in skladiščnimi boleznimi svetujemo predvsem rabo pripravkov kot so CAPTANE 45 WP, MERPAN 50 WP, MERPAN 80 WDG, THIRAM 80 WG, ZIRAM 76 WG, lahko pa uporabite tudi druge dotikalne fungicide. Proti jablanovi pepelovki škropivu dodajte žveplov pripravek, ki tudi ovira razvoj pršic in drugih insektov.

Glede na to, da je ulov metuljčkov jabolčnega zavijača na feromonske vabe stalen, je potrebno v nasadih redno zatirati gosenice. V tem obdobju zatiranje jabolčnega zavijača sovpada s pojavom druge generacije ličink ameriškega kaparja, zato svetujemo v nasadih, kjer imate težave s kaparji, rabo insekticidnih pripravkov na osnovi diazinona. Taki pripravki so BASUDIN 600 EW, DIAZOL EW 50 in DIAZINON 20. Sicer pa lahko uporabite tudi pripravke CALYPSO SC 480, MOSPILAN ali STEWARD. Razmak od zadnjega škropljenja naj bo dolg približno 14 dni.

V nasadih tudi redno spremljajte populacijo pršic, ki se v sušnih obdobjih hitro prerazmnožijo in z uničevanjem listne površine pomembno vplivajo na prehrano plodov. Zatiranje z akaricidom je potrebno opraviti, če je na listju več kot osem pršic. Upoštevajte sredstvom priložena navodila in varnostne dobe (karence). Vsa škropljenja opravite v večernih urah.

Pri ekološki pridelavi sadja lahko za zatiranje jabolčnega zavijača še naprej uporabljate virusni pripravek MADEX. Škropljenja ponavljajte v pet-dnevnih razmakih in jih obnavljajte po močnih nalivih. Za omejevanje širjenja drugih škodljivcev v nasadih, predvsem pršic, svetujemo redna škropljenja nasadov z enim izmed močljivih žvepel ali žveplanje nasadov z žveplom v prahu. Razmaki med škropljenji naj ne bodo daljši od sedem dni.

Hrušev ožig

Sadjarjem in imetnikom gostiteljskih rastlin, ki jih ogroža bakterija hruševega ožiga svetujemo, da še naprej pregledujejo nasade oziroma rastline. V primeru pojava bolezenskih znamenj, ki se kažejo v obliki sušenja posameznih delov rastlin, svetujemo izrezovanje in uničenje bolnih delov. Kjer je bolezen močno napredovala priporočamo uničenje celih rastlin, pri delu pa upoštevajte fitosanitarna navodila! Ob odkritju sumljivih bolezenskih znamenj v doslej neokuženih območjih je potrebno obvestiti Fitosanitarno inšpekcijo ali javno službo za varstvo rastlin. Več informacij o bolezni najdete na spletnih straneh Fitosanitarne uprave Republike Slovenije.