AGROMETEOROLOŠKI PORTAL
Vinorodna pokrajina

Temelj dobrega kmetovanja.

Prognostični modeli

V okviru službe za varstvo rastlin naši strokovnjaki uporabljajo tudi prognostične modele za napoved bolezni in škodljivcev. Z modeli lahko na podlagi meritev osnovnih agrometeoroloških parametrov, opazovanj bioloških parametrov (npr. lovilci spor, gojišča, ulovi, izleganja,…) na regionalni kot na lokalni ravni z veliko natančnostjo napovemo možnost pojava določenega škodljivega organizma.

Javna služba zdravstvenega varstva rastlin za izvajanje prognoze bolezni in škodljivcev rastlin uporablja različne pripomočke za spremljanje škodljivih organizmov, od lovilcev spor, svetlobnih vab, feromonskih vab, lepljivih plošč do novejših tehnik daljinskega spremljanja.

V zadnjih dveh desetletjih se je prognoza usmerila v uporabo vseh razpoložljivih informacijskih tehnologij, ki so pripomogli k natančnejšim in v realnem času podanih napovedih in nasvetih o pojavu in širjenju škodljivih organizmov v kmetijstvu. V programih integrirane proizvodnje je upravičenost ukrepanja z insekticidi, akaricidi in fungicidi določena na podlagi pragov gospodarske škode. Ti kriteriji so določeni za vsako posamezno kulturo posebej in se lahko upoštevajo kot navadna strokovna priporočila ali pa so obvezujoče narave (Butturini in Tiso, 2002).

Moduli

  • Modul za spremljanje pojava ameriškega škržatka

    Scaphoideus titnus - ameriški škržatek, odrasel osebek na listu

    Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus) je glavni naravni prenašalec zlate trsne rumenice, bolezni vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD). Ker je eden izmed pomembnih ukrepov za uspešno preprečevanje širjenja FD v vinogradih zatiranje ameriškega škržatka z insekticidi, je spremljanje pojava stadijev ameriškega škržatka pomemben predpogoj za ustrezno prognozo in izvajanje ukrepov.

  • Modul za spremljanje pojava jabolčnega zavijača

    Jabolčni zavijač odrasel osebek na listu

    Jabolčni zavijač (Cydia pomonella)je eden izmed najpomembnejših škodljivcev jablane v Sloveniji. Spremljanje vsote temperaturnih pragov, temperatur po sončnem zahodu in pritisk škodljivca imata pomembno vlogo pri zatiranju tega škodljivca. Na portalu AGROMET so za preko 15 sadjarskih lokacij dostopni podrobnejši podatki za preko 15 sadjarskih lokacij v Sloveniji: izpis vsote efektivnih temperatur (VEF) pri pragu 10 ºC z opozorilnimi oznakami, izpisi večernih temperatur po sončnem zahodu, pojavi prvih metuljev (I. generacije) in podrobnejši podatki o spremljanjih na lokacijah.

  • Modul za spremljanje možnosti pojava primarne okužbe z jablanovim škrlupom

    Jablanov škrlup, poškodbe na plodu jabolke in listu

    Jablanov škrlup (Venturia inaequalis) je gospodarsko najbolj pomembna bolezen sadnega drevja. Varstvo pred to boleznijo je zahtevno in zahteva redno spremljanje metoroloških, fenoloških in bioloških (askospore) parametrov in vremenske napovedi. Na portalu AGROMET so dostopni podrobnejši podatki in izračuni za več kot 20 referenčnih sadjarskih lokacij v Sloveniji, za katere izračunani pogoji prikazujejo možnost nastanka primarnih okužb. Uporabnik lahko z spremembo parametrov (relativna zračna vlaga, omočenost lista, čas trajanja prekinitve pogojev mokrega lista ali fenofazo) sam korigira izračun glede na pogoje, ki veljajo za njegovo lokacijo. Vključen je tudi izračun na podlagi vremenske napovedi ALADIN ARSO

  • Vsota efektivnih temperatur - izračuni po dnevih

    Vsota efektivnih temperatur pri določenem pragu je eno izmed najpomembnejših orodij, ki daje vpogled v bionomijo in razvoj škodljivih organizmov in kmetijskih rastlin. Efektivna temperatura je razlika med povprečno dnevno temperaturo zraka in temperaturo praga. Na portalu AGROMET, je za vsako postajo v agrometeorološki mreži dostopen sproten izračun vsote temperatur pri temperaturnih pragovih 0 °C, 7,3 °C, 8 °C in 10 °C z začetkom izračuna na dan 1. januar za tekoče leto in arhivsko za vsa predhodna leta. Uporabnik lahko tudi sam vpiše poljuben temperaturni prag v tabelo in pridobi lasten izračun.